Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (1.476-1.500)


  1.      gárjavost  -i ž (á) garje: garjavost se je razširila / zaradi garjavosti se ga izogibajo ♪
  2.      garnizêr  -ja m (ȇ) redko vojak garnizije: v hiši so nastanili garnizerje ♪
  3.      gástrula  -e ž (ȃ) biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule ♪
  4.      gášper  -ja m (á) redko majhna železna peč; gašperček: cunje, obešene nad gašperjem ♪
  5.      gáudium  tudi gávdij -a [gau̯d-] m (ā) knjiž., redko razigrano, poredno veselje: profesorjeva smola je povzročila velik gaudium med dijaki; ekspr. to ti je bil gaudium ♪
  6.      gáuss  -a [gau̯s] m (ȃ) fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka, desettisočina tesla: magnetno polje z jakostjo sto tisoč gaussov ♪
  7.      gazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino gazíran -a -o: gazirana preja ♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline ♪
  8.      generalizácija  -e ž (á) posplošitev, posploševanje: to je samovoljna in površna generalizacija ♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu ♪
  9.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  10.      géobotánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija ♪
  11.      geográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino ♦ geogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku ♪
  12.      géokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na kemično sestavo zemeljske skorje: geokemične spremembe / geokemične metode za odkrivanje rud ♪
  13.      géokemíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o kemični sestavi zemeljske skorje: geofizika in geokemija ♪
  14.      geolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje ♪
  15.      géomagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na geomagnetizem: naprave za merjenje geomagnetnega polja / geomagnetna raziskavanja ♪
  16.      geométer  -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov ♪
  17.      géopsihologíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) nauk o vplivu zemljepisnih faktorjev na človekovo duševnost ♪
  18.      géosinklinála  -e ž (ẹ̑-ȃ) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale ♪
  19.      germaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko ♪
  20.      germanizátor  -ja m (ȃ) kdor germanizira, ponemčevalec: zagrizen germanizator; gospodarsko nasilje germanizatorjev ♪
  21.      germanizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: germanizatorični pritisk; germanizatorična politika ♪
  22.      germanizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: pritisk germanizatorskega sistema; germanizatorske tendence / germanizatorska organizacija ♪
  23.      gêslo  -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel ♪
  24.      gestikulácija  -e ž (á) spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok: ima živčno gestikulacijo; igralec je prepričevalen v svoji dikciji in gestikulaciji ♪
  25.      gestikulírati  -am nedov. (ȋ) spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok: igralec gestikulira in deklamira; smešno se je pačil in gestikuliral; gestikulirati umerjeno, živahno ♪

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA