Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (1.376-1.400)



  1.      fauvízem  in fovízem -zma [fov-] m () um. umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, značilna po čistih, močnih barvnih tonih: v slikarjevih delih so vidni odsevi fauvizma
  2.      favorítka  -e ž () 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka
  3.      favorizíranje  -a s () glagolnik od favorizirati: favoriziranje mlajših domačih avtorjev; favoriziranje novih podjetij; favoriziranje središča na škodo zaledja
  4.      fáza  -e ž (á) 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze 5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi
  5.      fazán  -a m () velika ptica s pisanim perjem in dolgim repom: lov na fazane
  6.      fejáški  tudi feáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Fe(j)ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji: fejaški otok / knjiž. fejaško življenje brezskrbno, veseljaško
  7.      févden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fevd: fevdno razmerje / fevdna posestva ♦ zgod. fevdni gospod kdor ima pravico podeljevati fevde; fevdna pravica pravica podeljevanja fevdov
  8.      fibrín  -a m () biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina: mrežasto razpredene niti fibrina
  9.      fíčkar  -ja m () pog., nav. šalj. lastnik, voznik fička: odkar se vozi z oplom, gleda zviška na vse fičkarje
  10.      fígarski  -a -o prid. () nanašajoč se na figarje: figarski beg; figarsko dejanje / kot psovka preklete duše figarske
  11.      fijákar  -ja m () pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik: najeti fijakarja; dunajski fijakarji / peljati se s fijakarjem
  12.      fiksátor  -ja m () kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja
  13.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  14.      fíler  -ja m () madžarski kovanec z vrednostjo ene stotinke forinta: deset filerjev
  15.      fílmar  -ja m () pog. filmski delavec: snov je zamikala filmarje / filmarji snemajo zadnje kadre
  16.      filmografíja  -e ž () po določeni tematiki urejen seznam filmov: publikacija obsega tudi izčrpno filmografijo slovenskih režiserjev
  17.      filozofáster  -tra m (á) slabš. kdor neznanstveno razpravlja o filozofskih vprašanjih: domišljavo frazarjenje filozofastrov
  18.      fín  -a -o prid., finéjši () 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
  19.      finálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik
  20.      fináncarski  -a -o prid. () nanašajoč se na financarje: financarske dolžnosti / slabš. financarska miselnost
  21.      fínišer  -ja m () grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev
  22.      fitóftora  -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen
  23.      fítogeografíja  -e ž (-) veda o geografski razširjenosti rastlin
  24.      fízis  -a m () knjiž., redko telesnost: bistvene lastnosti Cankarjevega fizisa in duševnosti
  25.      flamíngo  -a m () zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA