Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (126-150)


  1.      mohôrjevka  -e ž (ó) pog. knjiga Mohorjeve družbe: ocena letošnjih mohorjevk ♪
  2.      mórje  -a stil. morjé -á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina, globina morja; vihar na morju; prevoz po morju; življenje v morju; globok, velik kot morje / veter z morja / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / ekspr.: včeraj so potisnili v morje novo ladjo splavili; potovati po suhem in po morju // tudi mn. del te vode, navadno v večjih zalivih ali ob obrežju: morje je bilo sivo; morje se leskeče; morje narašča, pljuska ob obalo, valovi; pozna vsa morja; mirno, modro, razburkano, valovito, viharno morje; vinogradi ob morju / južna morja / odšli so spet k morju / Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje // ta voda kot prometna pot: morje je postalo odprto / država nima izhoda na morje / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. morje z obalo kot prostor za oddih: iti, odpotovati na morje; bili smo na morju; izlet na morje; vikend na morju / prihajamo z morja // pog. letovanje ob morju: sit sem morja; dva tedna morja imam zadosti 3. pog. morska voda: morje razjeda železo; napil se je morja / slano morje 4. ekspr., s prilastkom velika količina, množina: morje cvetov; tam za morjem hiš; govori morju ljudi / morje zastav je krasilo ulice / porabiti morje črnila; preliti morje solz zelo veliko / stal je v morju sončne svetlobe / morje bridkosti, trpljenja, veselja; potapljati se v morju greha // kar se pojavlja v veliki količini, množini: ajdovo morje; megleno morje; iz nepreglednega morja so kipela slemena hribovja; okrog in okrog je snežno morje; žitno morje valovi / vsemirsko morje 5. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža veliko količino: morje jih je; morje besed; prišlo je morje ljudi; izdelanih je bilo morje osnutkov / ne vidi nobene poti v morju možnosti ● ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog. iti čez morje oditi v čezmorsko deželo, navadno kot izseljenec na delo; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. v morje vreči proč vreči; ekspr. v morju je našel svoj grob utonil je v morju; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; publ. prosto ali svobodno morje z istimi pravicami dostopno vsem državam; ekspr. široko morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; ekspr. kraljica morja Benetke; pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; preg. hvali morje, a drži se brega ne izpostavljaj se brez potrebe nevarnostim ◊ geogr. obrežno ali litoralno morje stransko morje, ki se vleče vzdolž obrežja celine in ki ga proti odprtemu morju omejujejo otoki ali polotoki; odprto morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; sredozemsko morje ki je zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; stransko morje ki se z odprtega morja zajeda v celino; kipenje morja udarjanje valov ob morsko obalo; geol. brakično morje v katerem se mešata morska in sladka voda; jur. notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; odprto morje ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; teritorialno morje zunanji del obalnega morja; navt. mrtvo morje ♪
  3.      morjênje  -a s (é) glagolnik od moriti: morjenje v vojni / morjenje ne more dolgo trajati; nastopati zoper morjenje / morjenje čebel ♪
  4.      morjeplóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci ♪
  5.      morjeplóvstvo  -a s (ọ̑) zastar. morska plovba: rešiti problem morjeplovstva / začetek morjeplovstva ♪
  6.      morjevíd  -a m (ȋ) zastar. morska karta: morjevid in kompas ♪
  7.      motórjev  -a -o (ọ̑) pridevnik od motór: motorjev cilinder ♪
  8.      mrcvárjenje  -a s (á) glagolnik od mrcvariti: mrcvarjenje v ječah / mrcvarjenje citatov; mrcvarjenje jezika ♪
  9.      muhárjenje  -a s (á) glagolnik od muhariti: muharjenje in črvarjenje ♪
  10.      nadárjen  -a -o prid. (ȃ) sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnosti ∙ ekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje ♪
  11.      nadárjenec  -nca m (ȃ) knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo ♪
  12.      nadárjenost  -i ž (ȃ) sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost; glasbena, tehnična nadarjenost; nadpovprečna nadarjenost; nadarjenost za šah ♪
  13.      nagovorjênec  -nca m (é) kdor je nagovorjen, ogovorjen: nagovorjenec je za hip pomolčal, nato pa spregovoril ♪
  14.      nagovorjênka  -e ž (é) ženska oblika od nagovorjenec: nagovorjenka se je nasmehnila in spregovorila ♪
  15.      napérjenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. usmerjenost, naravnanost: življenjska naperjenost ♪
  16.      našárjenost  -i ž (ȃ) nav. slabš. lastnost, značilnost našarjenega: našarjenost sobe ga je motila ♪
  17.      našemárjenost  -i ž (ȃ) našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti ♪
  18.      našopírjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost našopirjenega: našopirjenost perja / ekspr. našopirjenost v izražanju in vedenju ♪
  19.      nèdogovorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dogovorjen, ni povedan do konca: nedogovorjen govor / med njima je ostalo še precej nedogovorjenih besed in misli ♪
  20.      nédrje  -a s (ẹ̑) knjiž. (ženske) prsi: nedrje se ji je hitro dvigalo; belina njenega nedrja; pren. rudna bogastva v nedrjih zemlje // prostor pod obleko na prsih: vzeti denar iz nedrja; vtakniti pismo v nedrje ♪
  21.      nègovorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni (bil) govorjen: našli so osnutek njegovega negovorjenega govora / negovorjeni jezik ♪
  22.      nèizgovorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizražena ∙ knjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knjiž., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega ♪
  23.      nèizúrjen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni izurjen: za neizurjenega plezalca je ta vzpon pretežek / še neizurjeni glasovi mladih pevcev ♪
  24.      nèizúrjenost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost neizurjenega človeka: neizurjenost plezalcev začetnikov ♪
  25.      nèkúrjen  -a -o prid. (ȅ-ú) pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA