Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rival (306)
- rivál -a m (ȃ) knjiž. tekmec: že v šoli sta bila rivala / tekmo med rivaloma bo prenašala tudi televizija ♪
- riválinja -e ž (ȃ) knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja ♪
- rivalitéta -e ž (ẹ̑) rivalstvo: do spora je prišlo zaradi rivalitete ● publ. politika rivalitete med velikimi državami tekmovanja ♪
- rivalizírati -am nedov. (ȋ) publ. tekmovati, kosati se: rivalizirajo med seboj, kdo bo boljši ♪
- riválski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rivale ali rivalstvo: nasprotje med rivalskima skupinama / rivalska zavist ♪
- riválstvo -a s (ȃ) knjiž. dejstvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala; ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo / rivalstvo med mesti ♪
- odkriválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj odkriva, odkrije: taka je usoda velikih iznajditeljev in odkrivalcev / odkrivalec naših Alp / ekspr. odkrivalec socialnih krivic 2. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: odkrivalec sevanja ♦ psih. odkrivalec laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
- odriválo -a s (á) um., navadno v zvezi prostorsko odrivalo predmet, postavljen na sliki ali reliefu tako, da se doseže izrazitejši vtis prostora ♪
- pokriválen -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za pokrivanje: pokrivalne plošče ♪
- pokriválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) kar se rabi za pokrivanje: pokrivati tombolske številke s pokrivalkami ♦ fiz. stekelce, s katerim se opazovani predmet pod mikroskopom pokrije ♪
- pokriválo -a s (á) vsak od izdelkov za pokrivanje glave: nosi pokrivalo; klobuki in druga pokrivala / vstopil je s pokrivalom na glavi / moško, žensko pokrivalo // kar se rabi za pokrivanje sploh: dati kruh pod pokrivalo; lijakasto pokrivalo // knjiž., s prilastkom kar kaj pokriva: ledeno pokrivalo Grenlandije / vrniti Krasu gozdno pokrivalo ♪
- poriválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za porivanje: porivalne naprave ♪
- prekriválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekrivanje: prekrivalna priprava / prekrivalni belež ♦ geom. prekrivalni točki točki, ki ležita na istem projicirnem žarku in se zaradi tega njuni sliki prekrivata; navt. prekrivalni sistem izdelave čolnov sistem, pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; teh. prekrivalna barva kritna barva ♪
- prekriválo -a s (á) kar se rabi za prekrivanje: čez voz so položili veliko prekrivalo / posteljno prekrivalo pregrinjalo ♪
- prikriválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prikriva: prikrivalec resnice / prikrivalec ukradenega blaga ♪
- privál tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko 1. naval: zadržati prival ljudi 2. val: obalo zalivajo veliki privali ♪
- privalíti -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪
- privalovíti -ím dov., privalóvil (ȋ í) valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali ♪
- razkriválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razkriva, razkrije: razkrivalec zgodovine ♦ psih. razkrivalec laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
- skriválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor (kaj) skriva: skrivalec beguncev; skrivalci zakladov 2. skrivač: policija je našla skrivalce ♪
- skriválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skrivanje: skrivalna votlina / skrivalne igre ♪
- skrívalica -e ž (í) zastar. skrivalnica, kriptogram: reševati skrivalice ● zastar. igrati se skrivalice ne govoriti, ne ravnati odkrito ♪
- skrivalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kdo skriva: najti si varno skrivališče; priti iz skrivališča; vhod v skrivališče je bil zakrit z vejevjem / ptice so odletele v svoja skrivališča // kraj, prostor, kjer je kaj skrito: spraviti orožje v skrivališče ♪
- skriválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki (kaj) skriva: našli so jo pri njeni skrivalki / ekspr. skrivalka resnice ♪
- skriválnica -e ž (ȃ) 1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti: otroci se radi lovijo in igrajo skrivalnice; iti se skrivalnice s sošolci; hitro se premikajo, stiskajo se k zidu, kakor bi se igrali skrivalnice; pren., ekspr. mesec se igra skrivalnice med oblaki ∙ ekspr. igrati se, iti se skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. sit je že teh večnih skrivalnic prikritega, nejasnega prikazovanja, obravnavanja stvari 2. uganka, pri kateri je treba na risbi poiskati skrit lik, prizor: skrivalnice in rebusi 3. redko skrivališče: priti iz skrivalnice ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226