Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ritual (11)



  1.      rituál  -a m () knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritualrel. izdati nov ritual obrednik
  2.      rituálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
  3.      ritualízem  -zma m () rel. gibanje v anglikanski cerkvi, ki se skuša zlasti v obredih približati katoliški cerkvi: pristaš ritualizma
  4.      spirituál  -a m () 1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu: več let je bil spiritual ljubljanskih bogoslovcev 2. muz. ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; črnska duhovna pesem: peti spirituale
  5.      spirituálen  -lna -o prid. () knjiž. duhoven, duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek
  6.      spiritualíst  -a m () pristaš spiritualizma: spiritualisti in materialisti
  7.      spiritualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritualiste ali spiritualizem: spiritualistični filozofski sistem; spiritualistična razlaga sveta / spiritualistična odmaknjenost od stvarnosti
  8.      spiritualízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki ima duha za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja: pristaš spiritualizma; zaiti v skrajni spiritualizem / krščanski spiritualizem
  9.      spirituálnost  -i ž () lastnost, značilnost spiritualnega: zaradi svoje spiritualnosti se njegovi nazori niso uveljavili / spiritualnost ekspresionistov
  10.      umòr  -ôra m ( ó) glagolnik od umoriti 1: umor se je zgodil v gozdu; storiti, zagrešiti umor; obsoditi zaradi umora; zahrbten umor; poročilo o umoru / ritualni umor v nekaterih religijah za pridobitev skrivnostnih božanskih močijur. (naklepni) umor naklepna povzročitev smrti človeka; justični ali sodni umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena; politični umor; roparski umor iz koristoljubja
  11.      zakòl  -ôla m ( ó) glagolnik od zaklati: pri zakolu je pomagalo več moških; dati žival v zakol; prašič je dovolj debel za zakol / teža pred zakolom / zakol na črno / letni, mesečni zakol število letno, mesečno zaklanih živalipubl. v zakol gre preveč telet zakolje se; knjiž. ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisihagr. zakol v sili




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA