Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rite (76-100)
- popestrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od popestriti: popestritev programa / tovarna je poskrbela za popestritev izbire izdelkov / z izborom pravih sadik skrbijo za popestritev parkov in vrtov ♪
- posrebrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od posrebriti: posrebritev verižice ♪
- posvarítev -tve ž (ȋ) star. svarilo, opozorilo: ni mu bil hvaležen za posvaritev ♪
- poustvarítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poustvariti: poustvaritev motiva / poustvaritev simfonije ♪
- prestvarítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi ♪
- pretvorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pretvoriti: pretvoritev snovi / pretvoritev možnosti v resničnost ♪
- preusmerítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov ♪
- preustvarítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
- preverítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preveriti: preveritev podatkov / preveritev znanja ♪
- prevetrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prevetriti: prevetritev prostorov / prevetritev medsebojnih odnosov ♪
- prioritéta -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost: obdržati, uživati prioriteto / pri dodeljevanju štipendij zagotoviti prioriteto najuspešnejšim študentom / dajati prioriteto elektroenergetskim objektom; dogovorili so se, katera področja bodo imela v planu prioriteto ♪
- prioritéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. prednosten: imeti prioritetni položaj / prioritetna lestvica; sestaviti prioritetno listo / prioritetne naloge; prioritetna panoga gospodarstva ♪
- priostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij ♪
- pritêči -têčem dov., pritêci pritecíte; pritékel pritêkla (é) 1. tekoč priti: voda se je razlila in pritekla skoraj do vrat // tekoč se pojaviti: iz vrtine je pritekla nafta; svetel sok je pritekel iz jabolka / ekspr. iz oči so ji pritekle solze začela je jokati / po žici priteče električni tok pride // nateči se: v škaf je priteklo dosti vode / ekspr. med letom je priteklo v sklad veliko denarja je prišlo 2. v teku priti: deklica je pritekla k materi; pritekel je v sobo; pes mu je veselo pritekel naproti / na cilj je pritekel
prvi / vsi so pritekli pomagat hitro prišli ♪
- pritèg -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od pritegniti: priteg vrvi ♦ navt. vrv, s katero se spreminja položaj jader ♪
- pritegnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pritegniti: pritegnitev zavore / pritegnitev mladine v taborniško organizacijo / pritegnitev učencev k sodelovanju / pritegnitev novega gradiva v analizo / pritegnitev pozornosti ♪
- pritegníti in pritégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil 2. s potegom, potegi narediti a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti 3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi 4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen 5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila // vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje 7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili 8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi 9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem pritégnjen -a -o: pritegnjen pas; pritegnjena jadra; biti pritegnjen k delu ♪
- pritegoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji ♪
- pritegoválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke ♪
- pritegovánje -a s (ȃ) glagolnik od pritegovati: ročice za pritegovanje podvozja letala / pritegovanje novih članov v organizacijo / bila je umetnica v pritegovanju pozornosti ♪
- pritegováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s sunkovitimi gibi spravljati a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem 2. s potegom, potegi delati a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro 3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu 4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente 5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov 7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali 8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju ♪
- pritékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od pritekati: ugotavljati intenzivnost pritekanja podzemeljske vode / pritekanje svetlobe v sobo / pritekanje denarja ♪
- pritékati -am nedov. (ẹ̑) 1. tekoč se pojavljati: voda le počasi priteka izpod skale / iz napeljave priteka plin šireč se prihaja / vino priteka v sod teče // ekspr. prihajati zlasti v večjem številu: ljudje so pritekali v dvorano; v te kraje pritekajo turisti iz raznih dežel ∙ ekspr. denar redno priteka v sklad prihaja 2. v teku prihajati: otroci so pritekali drug za drugim na dvorišče; iz hiše so pritekale ženske pritekajóč -a -e: meriti količino pritekajoče vode ♪
- pritekniti gl. pritakniti ♪
- pritelováditi -im dov. (á ȃ) ekspr. z napornim gibanjem priti: pritelovaditi čez skale; končno je pritelovadil na vrh zvonika ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226