Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rite (576-600)


  1.      préšnik  -a m (ẹ̑) nar. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja; prešanec: dodati prešnik samotoku ♪
  2.      pretočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pretočiti: pretočitev vina v nove sode ♦ geogr. pojav, da pritok enega porečja z erozijo povzroči, da začne vanj pritekati voda drugega porečja ♪
  3.      pretréti  -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á) popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje // redko prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl ● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel pretŕt -a -o: pretrti kamniti skladi; pretrto in zmečkano sadje ♪
  4.      preuredítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preurediti: preureditev in razširitev muzeja; delna preureditev stanovanja / družbena preureditev; preureditev uprave ♪
  5.      prevérba  -e ž (ẹ̑) redko preveritev: preverba podatkov ni bila potrebna ♪
  6.      prevérjenje  -a s (ẹ̑) preveritev: preverjenje podatkov ● zastar. po svojem trdnem preverjenju je bil velik mojster prepričanju ♪
  7.      prevésa  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami 2. alp. previs: skalne prevese ● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici ♪
  8.      prevrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej: prevrednotiti pisateljevo delo; prevrednotiti umetnostno preteklost / prevrednotiti vrednote prevrednôten -a -o: uprizoritev te drame je odsev razvrednotenih, ne prevrednotenih vrednot; prevrednoteno delo ♪
  9.      prevzéti  -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
  10.      pribrísati  -bríšem dov., tudi pribrisála (í ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti, priteči: kmalu jo je pribrisala nazaj / zajec jo je pribrisal iz gozda ♪
  11.      pribučáti  -ím dov. (á í) nav. ekspr. 1. bučeč nastopiti, pojaviti se: burja, vihar pribuči 2. bučeč priteči: slap pribuči čez skale / tovornjak pribuči na trg bučeč pripelje ♪
  12.      pricuréti  -ím dov. (ẹ́ í) priteči, pripolzeti v tankem curku: iz vrtine je pricurela voda; pren., ekspr. nenadoma je pricurela vanj čudna sladkost ♪
  13.      pricurljáti  -ám dov. (á ȃ) priteči, pripolzeti v tankem curku: potne kaplje so mu pricurljale po čelu; iz prsta ji je pricurljala kri ♪
  14.      pridírjati  -am dov. (ȋ) dirjajoč priti: konj je pridirjal na dvorišče / ekspr.: navsezgodaj je pridirjal iz doline prišel; brez sape je pridirjala v hišo pritekla ♪
  15.      pridírkati  -am dov. (ȋ) 1. dirkajoč priti: istočasno sta pridirkala na cilj / ekspr.: konj je pridirkal na dvorišče pridirjal; zadnji trenutek je pridirkal na vlak pritekel 2. preh., publ. z dirkanjem priti do česa: kobila Burja mu je pridirkala nagrado; pridirkal si je prvo mesto ♪
  16.      pridivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. divjajoč priti: otroci so pridivjali pred šolo / sovražnik je pridivjal v našo domovino / ekspr.: avto je pridivjal izza ovinka zelo hitro pripeljal; ves nestrpen je pridivjal po stopnicah pritekel 2. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta je pridivjala; nekega jutra je pridivjala odjuga ♪
  17.      pridréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. prideró; prideríte tudi pridríte; pridŕl (ẹ́ é, ȅ) deroč priteči: voda je pridrla v klet / potok pridere na dan // ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti: ljudje so pridrli iz dvorane; vojaki so pridrli na trg ♪
  18.      pridrevíti  -ím dov., pridrêvi in pridrévi; pridrévil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: veter pridrevi črne oblake 2. redko pridrveti: pridrevil je na kolesu / otroci so (se) pridrevili pred hišo prihiteli, pritekli ♪
  19.      pridŕncati  -am dov. (ȓ) v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju // ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel ♪
  20.      pridrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo ♪
  21.      pridrvíti  -ím dov., pridŕvil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev 2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla ♪
  22.      prihódek  -dka m (ọ̑) nav. mn. 1. star. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja; dohodek: njegovi prihodki so bili vsako leto večji; ima majhne prihodke; letni prihodki; prihodki od zemlje 2. ekon. prodajna vrednost prodanih proizvodov, opravljenih storitev, ki vpliva na finančni izid delovne organizacije: izračunati prihodke in odhodke / celotni prihodek vsota vseh prihodkov v delovni organizaciji; skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja ♪
  23.      prikadíti  -ím dov., prikádil; prikajèn (ȋ í) kadeč priti: prikadil je k sosedovim / parnik je prikadil izza otoka priplul ∙ pog., ekspr. prikadil jo je iz hiše pritekel prikadíti se ekspr. kadeč se pojaviti: prikadila se je megla; prikadili so se temni oblaki ♪
  24.      prikipéti  -ím dov., tudi prikípel (ẹ́ í) 1. silovito, peneč se priteči: lava je prikipela do roba žrela in se razlila 2. ekspr. tekoč se pojaviti: hladen vrelec je prikipel iz zemlje / solze so ji prikipele v oči ● ekspr. iz mladih grl je prikipela pesem začeli so peti; ekspr. iz prsi so ji prikipeli težki vzdihi začela je vzdihovati; ekspr. njen obup je prikipel do vrha postala je zelo obupana ♪
  25.      prikríti  -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili ♦ jur. prikriti kaznivo dejanje // narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti // narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skril prikrít -a -o 1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti ♦ biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo 2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA