Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rite (101-125)
- pritepênec tudi pritepénec -nca m (é; ẹ́) 1. ekspr. kdor potepajoč se, pohajkujoč kam pride: bati se pritepencev; spoditi pritepenca / za domačine so bili le pritepenci / kot psovka izgini, pritepenec pritepeni 2. slabš. priseljenec, tujec: očitali so mu, da je pritepenec; branila ji je poroko s pritepencem ♪
- pritepênka tudi pritepénka -e ž (é; ẹ́) 1. ekspr. ženska, ki potepajoč se, pohajkujoč kam pride: vzeti pritepenko pod streho 2. slabš. priseljenka, tujka: vzel je pritepenko za ženo ● knjiž., ekspr. raba te pritepenke se je že udomačila izposojenke, tujke ♪
- pritepín -a m (ȋ) redko pritepenec: tega pritepina ne mara ♪
- pritêpsti se -têpem se dov., pritépel se pritêpla se (é) ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti: neznanec se je pritepel v vas / šele zvečer se je pritepel domov / slabš. tujci so se pritepli v našo deželo prišli pritepèn -êna -o: pritepenim ljudem ne zaupa; pritepen pes ♪
- pritézanje -a s (ẹ̄) pritegovanje: kavlji za pritezanje predmetov / pritezanje in popuščanje vrvi / pritezanje delovnih ljudi k reševanju družbenih vprašanj ♪
- pritézati -am nedov. (ẹ̄) pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim ♪
- pritézen -zna -o prid. (ẹ̄) pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave ♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto ♪
- pritéžek -žka m (ẹ̑) knjiž. (dodatno) obtežilo: tovor in pritežek ♪
- prosperitéta -e ž (ẹ̑) razvoj, razcvet: pospeševati prosperiteto; prosperiteta industrije, kmetijstva / gospodarska prosperiteta ♪
- prótistorítev -tve ž (ọ̑-ȋ) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev ♪
- prvoborítelj -a m (ȋ) zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice ♪
- prvoboríteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od prvoboritelj: prvoboriteljica za enakopravnost žensk / stranka je bila prvoboriteljica za zahteve delavskega razreda ♪
- raritéta -e ž (ẹ̑) knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta ♪
- razbistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razbistriti: razbistritev vprašanj / prihod čet OZN bo pripomogel k razbistritvi položaja ♪
- razborítež -a m (ȋ) ekspr. zelo živahen, nemiren človek: le s težavo je mirila male razboriteže ♪
- razelektrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razelektriti: razelektritev tkanine; motnje pri radijskem sprejemu zaradi razelektritve v atmosferi / razelektritev baterije ♪
- razperítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razperiti: razperitev zob pri žagi ♪
- razširítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razširiti: razširitev ceste; načrt za razširitev stanovanja / bolezenska razširitev srca, žil / razširitev programa / razširitev in okrajšava besedila / razširitev kroga naročnikov / razširitev gospodarskega sodelovanja / do razširitve te tehnike je prišlo šele v zadnjem času ♦ lingv. razširitev naglašenih samoglasnikov ♪
- razvedrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razvedriti: razvedritev gostov; priložnosti za zabavo in razvedritev ♪
- skoporítec -tca m (ȋ) slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca ♪
- sparítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve ♪
- spokorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev ♪
- srborítež -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže ♪
- storítev -tve ž (ȋ) 1. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne, zdravstvene storitve 2. publ. dosežek, delo: film jim je ostal v spominu zaradi odličnih igralskih storitev; dobil je nagrado za likovne storitve v preteklem letu; vrhunske storitve športnikov 3. glagolnik od storiti: storitev neprimernega dejanja / krava se pripravlja na storitev ♪
- stvarítelj -a m (ȋ) knjiž. ustvarjalec: umetnik ni samo stvaritelj lepote / stvaritelj te drame je neznan; stvaritelj nove države ustanovitelj ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226