Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (976-1.000)


  1.      širokorítiti se  -im se nedov. (í ȋ) slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu ♪
  2.      širokorítnež  -a m (ȋ) vulg. kdor ima široko zadnjico ♪
  3.      šiváriti  -im nedov. (á ȃ) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu ♪
  4.      škrtáriti  -im nedov. (á ȃ) pog. skopariti: škrtariti z materialom ♪
  5.      šopíriti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi ♪
  6.      šotoríti  -ím tudi šotóriti -im nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) taboriti: med počitnicami je šel šotorit; šotoriti ob reki, v gorah / tam je šotorila vojska ♪
  7.      špírit  -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit ● žarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel ◊ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol ♪
  8.      špíriten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na špirit: segrevati nad špiritnim plamenom / špiritni gorilnik, kuhalnik gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit ♦ kem. špiritni laki laki, topljivi v špiritu ♪
  9.      špíritov  -a -o prid. (ȋ) špiriten: špiritov plamen / špiritov gorilnik, kuhalnik ♪
  10.      špíritovka  -e ž (ȋ) knjiž. gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit: prižgati špiritovko / špiritovka za kavo ♪
  11.      špirituoza  gl. spirituoza ♪
  12.      štenkáriti  -im nedov. (á ȃ) nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari ♪
  13.      štíritákten  -tna -o prid. (ȋ-ȃ) 1. muz. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv 2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib ♪
  14.      štíritisočák  -a m (ȋ-á) žarg. štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak ♪
  15.      štíritónski  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje // ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak ♪
  16.      šušmáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari ♪
  17.      taborít  -a m (ȋ) 1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak 2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov ♪
  18.      taboríti  -ím nedov. (ȋ í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska ♪
  19.      tečnáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: kadar ga vprašam, kam gre, mi reče, naj ne tečnarim / vidiš, da sem imel prav, je tečnaril / tečnariti s svojimi nekdanjimi junaštvi postavljati se 2. z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami si prizadevati za kaj: toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli / tečnariti za novo kolo / tišina, je tečnaril vodja ♪
  20.      tékstnokrítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na tekstno kritiko: tekstnokritične opombe / tekstnokritična izdaja ♪
  21.      telefonáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto telefonirati: kar naprej mu telefonari ♪
  22.      teritál  -a m (ȃ) tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala // tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala ♪
  23.      terítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od treti 3: teritev je bila žensko delo 2. nekdaj skupno trenje lanu: povabiti na teritev ♪
  24.      teritoriálec  -lca m (ȃ) voj. pripadnik teritorialne obrambe: poveljevati teritorialcem; vojaške vaje teritorialcev ♪
  25.      teritoriálen  -lna -o prid. (ȃ) ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica ● publ. teritorialne vode teritorialno morje ◊ jur. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.: teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA