Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (951-975)

951.      stvarítelj  -a m (ȋ) knjiž. ustvarjalec: umetnik ni samo stvaritelj lepote / stvaritelj te drame je neznan; stvaritelj nove države ustanovitelj ♪
952.      stvaríteljen  -jna -o prid. (ȋ) knjiž. ustvarjalen: stvariteljna moč ♪
953.      stvaríteljica  -e ž (ȋ) knjiž. ustvarjalka: znana leposlovna stvariteljica / arhitektura naj bo stvariteljica reda ♪
954.      stvaríteljnost  -i ž (ȋ) knjiž. ustvarjalnost: taka dela so rezultat svobodne stvariteljnosti; jezikovna, umetniška stvariteljnost / po tem letu je pisateljeva stvariteljnost začela hitro pešati ♪
955.      stvaríteljski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ustvarjalen: stvariteljski napor / stvariteljski ljudje ♪
956.      stvaríteljstvo  -a s (ȋ) knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: leposlovno stvariteljstvo / vsebinska in slogovna opredelitev skladateljevega stvariteljstva ♪
957.      stvarítev  -tve ž (ȋ) navadno s prilastkom 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve // uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev // upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke 2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele ● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava ♪
958.      stváriti  -im dov. (á ā) knjiž. ustvariti: stvariti novo besedo; stvariti pesem ∙ zastar. stvariti umno vinogradništvo razviti stvárjen -a -o deležnik od stvariti: stvarjene reči // v zvezi z za ustvarjen, zelo primeren: dežela, stvarjena za trto / čutila sta, da sta stvarjena drug za drugega ♪
959.      stvóriti  -im dov. (ọ̄) zastar. ustvariti: pesnika je zanimalo vse, kar je stvoril človeški duh / stvoriti v domišljiji / stvoriti nove besede ● zastar. nikoli mu ni stvoril nič hudega storil; zastar. to se je stvorilo v njegovi glavi nastalo ♪
960.      suhorítec  -tca m (ȋ) nizko kdor ima suho zadnjico ♪
961.      suknáriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z izdelovanjem sukna: njegov stric je suknaril ♪
962.      svarítelj  -a m (ȋ) svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal ♪
963.      svarítev  -tve ž (ȋ) 1. svarjenje: svaritev otroka pred nevarnostmi 2. star. svarilo: spomnil se je materine svaritve ♪
964.      svaríti  -ím nedov. (ȋ í) opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi svarèč -éča -e: svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči ♪
965.      svédriti  -im tudi svedríti -ím nedov., svédren tudi svedrèn (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) ekspr. zvijati, vihati: nervozno je svedrila predpasnik svédriti se, tudi svedríti se kodrati se, navijati se: dekleta se rada svedrijo ♪
966.      svinjáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti: moški spet svinjarijo; ne svinjari, če je otrok zraven // grdo, neprimerno ravnati s kom: sovražnik je svinjaril z domačini 2. star. trgovati s svinjami: svinjaril je po Štajerskem ♪
967.      svirilíriti  -im nedov. (í ȋ) zastar. dvoriti, osvajati: znal je na poseben način sviriliriti ♪
968.      šalobáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪
969.      šáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju piha ◊ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju ♪
970.      ščepériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep ščepériti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek ♪
971.      šemáriti  -im nedov. (á ȃ) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari ♪
972.      širítelj  -a m (ȋ) star. razširjevalec: širitelj novih idej / širitelji literarnega lista ♪
973.      šíriti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice 3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti revolucionarne ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil 5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo šíriti se 1. pojavljati se, nastopati a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice 2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo ● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen širèč -éča -e: cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla šírjen -a -o: glasilo društva je bilo širjeno ilegalno ♪
974.      širokopériti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) star. bahati se, postavljati se: rad se je širokoperil pred njo ♪
975.      širokoríten  -tna -o prid. (ȋ) vulg. ki ima široko zadnjico: širokoritna ženska ♪

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051