Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (901-925)



  1.      skuríti  in skúriti -im dov. ( ú) 1. porabiti za kurjenje, ogrevanje: skuriti manj vreden les, veje; če bo huda zima, bo še pohištvo skuril / skuriti v peči // v ognju uničiti: skuriti dokumente, slike 2. pog. ogreti, segreti: teh prostorov ni mogoče skuriti
  2.      skváriti  -im dov.) pokvariti: skvariti stroj; s popravljanjem je obleko še bolj skvarila / neprimeren okvir je sliko skvaril / slaba družba ga je skvarila; bal se je, da bi se otrok v neprimernem okolju skvaril / neprijeten dogodek jim je skvaril razpoloženje / s svojim obiskom jim je skvaril večer / meso se je skvarilo skvárjen -a -o: otrok še ni skvarjen; skvarjena jed; zaradi opravkov ima skvarjen popoldan
  3.      slepáriti  -im nedov.) ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je sleparil ljudi; lagati in slepariti / dolgo je sleparila moža ● nar. dolenjsko fantje so šli sleparit (pod okno) vasovat
  4.      slóvstvenokrítičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) knjiž. literarnokritičen: slovstvenokritična merila
  5.      smoláriti  -im nedov.) ukvarjati se z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolariti v borovih gozdovih
  6.      sodáriti  -im nedov.) ukvarjati se z izdelovanjem, popravljanjem sodov: sodaril je več kot petdeset let
  7.      sokoláriti  -im nedov.) v nekaterih deželah loviti s sokoli: že kot deček je sokolaril
  8.      sòusmériti  -im dov. (-ẹ̄ -ẹ̑) knjiž. skupaj s čim usmeriti: sousmeriti svoje prizadevanje s prizadevanjem drugih
  9.      sòustváriti  -im dov. (-ā) skupaj s kom ustvariti: snemalec in režiser sta soustvarila dober film
  10.      sparítev  -tve ž () glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve
  11.      spáriti  -im dov.) 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo spáriti se 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode ∙ v sobi je sparjen zrak zatohel
  12.      spáriti  -im in sparíti -ím dov., spáril (á ; í) 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil spáriti se, in sparíti se 1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila ♦ čeb. matica se spari 2. vulg. imeti spolne odnose: z vsako žensko bi se sparil spárjen -a -o in sparjèn -êna -o: mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival
  13.      spiritíst  -a m () kdor se ukvarja s spiritizmom: seje spiritistov
  14.      spiritístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritiste ali spiritizem: spiritistične knjige / udeležiti se spiritistične seje
  15.      spiritízem  -zma m () v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ukvarjati se s spiritizmom
  16.      spiritizírati  -am nedov. () v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ponoči so spiritizirali
  17.      spirituál  -a m () 1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu: več let je bil spiritual ljubljanskih bogoslovcev 2. muz. ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; črnska duhovna pesem: peti spirituale
  18.      spirituálen  -lna -o prid. () knjiž. duhoven, duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek
  19.      spiritualíst  -a m () pristaš spiritualizma: spiritualisti in materialisti
  20.      spiritualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritualiste ali spiritualizem: spiritualistični filozofski sistem; spiritualistična razlaga sveta / spiritualistična odmaknjenost od stvarnosti
  21.      spiritualízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki ima duha za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja: pristaš spiritualizma; zaiti v skrajni spiritualizem / krščanski spiritualizem
  22.      spirituálnost  -i ž () lastnost, značilnost spiritualnega: zaradi svoje spiritualnosti se njegovi nazori niso uveljavili / spiritualnost ekspresionistov
  23.      spirituóza  in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze
  24.      spíritus ágens  spíritusa ágensa m (-) knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila: ljubezen je spiritus agens njegovega snovanja / on je bil duša in spiritus agens društva
  25.      splaváriti  -im nedov.) voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA