Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (8.375-8.399)


  1.      zarèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče: izgovoriti zarek // urok: preklicati zarek 2. glagolnik od zareči: zarek bolezni / zareki zaradi prehitrega govorjenja ♪
  2.      zarepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razjeziti se, razburiti se: tako se je zarepenčila, da so jo težko pomirili ♪
  3.      zarés  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno: ni mogel videti, če so na odru zares jedli; ni zares pela, le usta je odpirala; ne dela se, zares spi; pazite, zdaj bo zares ustrelil // izraža skladnost trditve z resničnostjo: nisi se zmotila, zares je bila ona; poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo; prav imate, zares je zamudil / če misliš, da je zares tako, zakaj čakaš 2. ekspr. zavzeto, odgovorno: vsake stvari se loti zares; učiti se bo treba bolj zares / zdaj bo šlo zares se bo zahtevala večja zavzetost, odgovornost; teh opozoril nihče ne jemlje zares jih ne upošteva; njihovo ponudbo je vzela zares ∙ ekspr. to je mislila na smrt zares zelo resno; norčevali so se iz njega, a tega ni vzel zares jim ni zameril; to je naredil bolj za šalo kot zares brez resnega namena 3. ekspr. izraža podkrepitev trditve: zares je bila razburjena; tega si zares ne bi smel privoščiti; to me zares veseli; čisto zares je slavna / zares škoda, da se je to zgodilo; nisem jaz kriv, zares ne 4. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: njegove pesmi so zares dobre; je zares velik talent / takih pomot si zares nihče ne želi; zares nikoli 5. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: lepo je, zares; zares, bil je hraber; zares, ti ga še ne poznaš; nisem jim verjel, zares; sam.: kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov zares ♪
  4.      zaréza  -e ž (ẹ̑) 1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice // kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor / ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte 2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju // kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov // čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki 3. redko glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo 4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem ♪
  5.      zarézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala 3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo // rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les 4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago 5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal // povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo // ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale 6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok ● ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj zarézati se 1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg // ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča 2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest ∙ ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele zarézan -a -o 1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže 2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust ♪
  6.      zaréznik  -a m (ẹ̑) grad. strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih: z zarezniki krita streha ♪
  7.      zarezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj: zarezovati drevesa; zarezovati makove glavice 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati kaj: zarezovati črte v les, marmor; zarezovati z nožem, s strojem / reka zarezuje globoko strugo vrezuje zarezováti se 1. biti speljan, voditi skozi kaj: potok se zarezuje v sotesko 2. zaradi teže, pritiska prodirati v kako snov: kolesa voza so se zarezovala v blato // ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: vrv se živali zarezuje v vrat 3. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: vojni dogodki so se zarezovali vanj; žalost se vse bolj zarezuje vame ♪
  8.      zarežáti  -ím dov., zarêži in zaréži; zarêžal in zaréžal (á í) 1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca 2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil // s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom zarežáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta // slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala ♪
  9.      zarídati  -am dov. (ȋ) nar. zakrmariti, usmeriti: zaridati voz v pravo smer ♪
  10.      zaríniti  -em dov. (í ȋ) s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zariniti kol v seno; zariniti palico v sneg / zariniti si roke v lase / zariniti iglo v žilo zabosti; zariniti lopato v zemljo zasaditi; zariniti meč v nožnico vtakniti, poriniti // s potiskanjem spraviti v določen položaj: trdo je zarinil zapah, zatič ● nar. pobral je kamen in ga zarinil proti meni vrgel zaríniti se zaradi kake sile prodreti v kaj: krogle so se zarinile v tla / ekspr. zariniti se z avtomobilom v kup snega; pren., ekspr. strah se je zarinil vanj // ekspr. spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega; zariti se: zarinil se je v seno in zaspal / zariniti se v gosto grmovje zarínjen -a -o: slabo zarinjen zapah; palica, zarinjena v razpoko ♪
  11.      zaríplost  -i ž (í) stanje zariplega: zariplost obraza / razburiti se do zariplosti ♪
  12.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  13.      zarogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel 2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila // upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti // razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil ♪
  14.      zarosíti  -ím dov., zarósil (ȋ í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo ∙ ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe ♪
  15.      zarotíti  -ím dov., zarótil (ȋ í) 1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla 2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo // začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen zarotíti se knjiž. priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno ∙ vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati ♪
  16.      zarótnik  -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu ♪
  17.      zarotovánje  -a s (ȃ) 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure // besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje 2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja // molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja ♪
  18.      zasáčiti  -im dov. (ā ȃ) 1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zasačiti vlomilca; zasačiti učenca pri prepisovanju / zasačiti živino v detelji / zasačiti ljubimca pri ženi / zasačiti koga na laži 2. zastar. ujeti, uloviti: zasačiti pajka, zajca / tatu so dolgo iskali, pa ga niso zasačili / zasačiti koga v svoje mreže 3. zastar. odkriti, najti: stikal je po hiši, da bi zasačil kak plen / oko zasači gnezdo 4. star. dobiti, presenetiti: ladjo je zasačil vihar / smrt ga je zasačila v valovih zasáčiti se ekspr. nepričakovano zavedeti se česa: zasačiti se pri čudni misli; zasačil se je, da kar naprej misli nanjo zasáčen -a -o: zasačen tat; biti zasačen pri laži ♪
  19.      zasadíti  -ím dov., zasádil (ȋ í) 1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasaditi njivo s krompirjem / zasaditi ulico s kostanji // s sajenjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasaditi drevje, rože / zasaditi vinograd; pren. oblast je zasadila svojo ideologijo v mišljenje mnogih ljudi 2. narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: zasaditi motiko v zemljo / jezno mu je zasadila nohte v obraz; ekspr. zasaditi zobe v hruško; pren. zasaditi oster pogled v koga // narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasaditi oporni kol poleg mladega drevesa; zasaditi sekiro v tnalo; zasaditi zastavo pred šotor ● zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. zasaditi komu nož v srce zelo prizadeti koga; ekspr. na novo odkritem otoku so zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so namestili svojo zastavo; zastar. zasaditi koga za mizo posaditi zasadíti se z ostrim, koničastim delom priti v kaj in tam ostati: kremplji so se zasadili v žrtev; trnek se je ribi zasadil v grlo; močno je zagnal nož, da se je globoko zasadil v mizo / ekspr. noge so se mu zasadile v mehko zemljo; pren. očitki so se mu zasadili v srce zasajèn -êna -o: globoko zasajen mejnik; s krompirjem zasajena njiva; v srce zasajena žalost ♪
  20.      zasánjati  -am dov. (á) 1. začeti sanjati: komaj se je ulegel, že je zasanjal; zasanjal je, da nekam pada / z notranjim predmetom zasanjati sanje 2. ekspr. ustvariti v sanjah, mislih: prizadeval si je uresničiti, kar je zasanjal; življenje je zasanjal vse drugače / zasanjati si pesem izmisliti si, ustvariti ● ekspr. ali imaš vročino? Ne, je zasanjal zamišljeno, duševno odsotno odgovoril zasánjati se ekspr. priti v stanje, ko se zaradi intenzivnih predstav, želj, ki navadno niso osnovane na resničnosti, preneha spremljati dogajanje okoli sebe: zasanjati se ob poslušanju glasbe / knjiž. zasanjati se v prihodnost zasánjan -a -o: zasanjan fant; zasanjan v svoj svet; zasanjane oči ∙ ekspr., redko zasanjano jezero ki vzbuja, povzroča zasanjanost; prisl.: zasanjano gledati ♪
  21.      zasedéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) 1. sedeč se zadržati kje predolgo: zasedeti se pri kartanju / zasedeti se do polnoči 2. od predolgega sedenja postati trd, negibčen: moram malo vstati, popolnoma sem se zasedel / zasedeti se od dolge vožnje zasedéti si preh., v zvezi zasedeti si nogo s pritiskom pri sedenju povzročiti, da postane noga mravljinčasta, manj gibljiva: nogo sem si zasedel, zato šepam zasedèl in zasedél -éla -o: zasedela noga zasedèn -êna -o: zaseden šolar; od šivanja sem vsa zasedena ♪
  22.      zasédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je, čaka v zasedi: zasedniki so oropali voz; za skalo skriti zasedniki ∙ knjiž., redko nemški zasedniki okupatorji ♪
  23.      zasejáti  -séjem dov., zaséj in zasèj; zasejál (á ẹ̑) 1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasejati gredo, njivo; zasejati z rožami, žitom // s sejanjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasejati rože, travo, žito; pren., ekspr. zasejati seme upora 2. ekspr. povzročiti, da se kje kaj začne razvijati ali dobi možnosti za razvoj: zasejati dvom, nemir v koga / novica je zasejala med ljudi zmedenost zasejáti se priti kot seme v zemljo in začeti rasti: plevel se hitro zaseje; akacija se rada zaseje sama // priti s klico, klicami kam in dobiti možnosti za razvoj: v deželi se je zasejala kolera, kuga zaseján -a -o: z repo zasejana njiva ♪
  24.      zasèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od zasekati: zaseki sekire, s sekiro; zaseki v deblo / dogajanje poteka brez ostrih zasekov 2. zareza, nastala z zasekovanjem: ko je bil zasek dovolj globok, je drevo padlo; potisniti žago v zasek 3. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor: cesta je speljana po zasekih in skozi predore / železniški zasek ◊ gozd. izdelati zasek s sekanjem narediti globljo zarezo na pritalnem delu debla na strani, kamor naj pri podiranju pade drevo ♪
  25.      zasékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo; zasekati smreko, da cedi smolo // z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino 2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo; zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu 4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh 5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel 7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče ◊ voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, narediti poti težje prehodne zasékati se 1. zmotiti se pri sekanju: tesar se ni zasekal 2. ekspr. nenadoma, silovito priti, vriniti se kam: četa se je zasekala med sovražnikove enote; s konjenico se zasekati kot klin med upornike // nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj zasékan -a -o: v štor zasekana sekira ∙ ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori ♪

   8.250 8.275 8.300 8.325 8.350 8.375 8.400 8.425 8.450 8.475  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA