Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (676-700)


  1.      primešetáriti  -im dov. (á ȃ) z mešetarjenjem priti do česa: na semnju je dosti primešetaril / pog. kar boš primešetaril, bo tvoje kar boš pridobil s pogajanjem za ceno ● ekspr. pri pogajanjih so hoteli čim več primešetariti zase dobiti ♪
  2.      primíriti  -ím dov., primíril (ȋ í) knjiž., redko pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti; dolgo časa se ni mogel primiriti ♪
  3.      prioritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost: obdržati, uživati prioriteto / pri dodeljevanju štipendij zagotoviti prioriteto najuspešnejšim študentom / dajati prioriteto elektroenergetskim objektom; dogovorili so se, katera področja bodo imela v planu prioriteto ♪
  4.      prioritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. prednosten: imeti prioritetni položaj / prioritetna lestvica; sestaviti prioritetno listo / prioritetne naloge; prioritetna panoga gospodarstva ♪
  5.      priostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij ♪
  6.      priostríti  -ím dov., prióstril (ȋ í) 1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti // dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril 2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti 3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril; s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu 4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor; boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro ● pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položaj priostrèn -êna -o: priostren ton polemike; priostrene prekle ♪
  7.      priríti  -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ) 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec ∙ ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela ♪
  8.      priskopáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. s skoparjenjem priti do česa: priskoparil je nekaj denarja; priskoparila si je celo premoženje priskopárjen -a -o: priskoparjen denar ♪
  9.      prislepáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z goljufanjem, varanjem priti do česa: prisleparil je več milijonov; to dovoljenje si je prisleparil ♪
  10.      pristoríti  -ím dov., pristóril (ȋ í) knjiž. 1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti 2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim ● knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti pristorjèn -êna -o: vse je bilo pravočasno pristorjeno ♪
  11.      pritacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel ♪
  12.      pritajênost  -i ž (é) lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost ♪
  13.      pritajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati: pritajuje dejansko stanje / pritajevati denar // delati, da kdo česa ne more opaziti: pritajeval je svoja čustva; več let je pritajevala svoje trpljenje 2. zmanjševati intenzivnost česa: ko je govoril, je pritajeval glas; pritajevati smeh / pritajevati dih zadrževati pritajeváti se 1. delati se manj opaznega, manj vidnega: pritajevali so se za gostim grmovjem / ekspr. nizke hišice se boječe pritajujejo med visokim drevjem 2. ne izražati, kazati svojih misli, nazorov: pred njim se pritajuje; dovolj smo se lagali in pritajevali pritajujóč -a -e: čakal je, pritajujoč dihanje pritajeván -a -o: pritajevan vzdih; pritajevana bolečina ♪
  14.      pritajíti  -ím dov., pritájil (ȋ í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku 2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali pritajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči pritajèn -êna -o: pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti ♪
  15.      pritákati  -am nedov. (ȃ) 1. prilivati: vodo pritakati vinu 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: v sobo je pritakal vonj po lipovem cvetju / nova moč mu pritaka v žile ♪
  16.      pritakníti  in pritákniti -em dov. (ȋ á) 1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo 2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali 3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika pritakníti se in pritákniti se 1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati 3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl ∙ ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil ♪
  17.      pritálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tleh ● ekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne ♪
  18.      pritanéj  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem // prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju ♪
  19.      pritápati  -am tudi pritapáti -ám dov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. tiho priti: večkrat je bosa, po prstih pritapala v sobo ♪
  20.      pritapljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. tiho priti: bosa pritaplja v sobo ♪
  21.      pritávati  -am dov. (ā) počasi, z negotovo hojo priti: prezebli in lačni so pritavali do koče; pritavati ob palici; pritaval je kot v omotici / ekspr. ali si le pritaval domov prišel ♪
  22.      pritêči  -têčem dov., pritêci pritecíte; pritékel pritêkla (é) 1. tekoč priti: voda se je razlila in pritekla skoraj do vrat // tekoč se pojaviti: iz vrtine je pritekla nafta; svetel sok je pritekel iz jabolka / ekspr. iz oči so ji pritekle solze začela je jokati / po žici priteče električni tok pride // nateči se: v škaf je priteklo dosti vode / ekspr. med letom je priteklo v sklad veliko denarja je prišlo 2. v teku priti: deklica je pritekla k materi; pritekel je v sobo; pes mu je veselo pritekel naproti / na cilj je pritekel prvi / vsi so pritekli pomagat hitro prišli ♪
  23.      pritèg  -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od pritegniti: priteg vrvi ♦ navt. vrv, s katero se spreminja položaj jader ♪
  24.      pritegnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pritegniti: pritegnitev zavore / pritegnitev mladine v taborniško organizacijo / pritegnitev učencev k sodelovanju / pritegnitev novega gradiva v analizo / pritegnitev pozornosti ♪
  25.      pritegníti  in pritégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil 2. s potegom, potegi narediti a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti 3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi 4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen 5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila // vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje 7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili 8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi 9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem pritégnjen -a -o: pritegnjen pas; pritegnjena jadra; biti pritegnjen k delu ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA