Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (6.725-6.749)


  1.      sòvláganje  -a s (ȍ-ȃ) vlaganje skupaj s kom: povečati sovlaganje v kmetijstvo; s sovlaganjem priti do surovin ♪
  2.      sovrážnost  -i ž (ā) 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad ♪
  3.      spáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: spačiti obraz, ustnice; spačiti se od bolečine, groze / ob teh besedah se je spačil s takimi gubami, potezami izrazil negativen, odklonilen odnos 2. nav. ekspr. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: spačiti sliko; v konveksnem zrcalu se je njena postava spačila // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: spačiti ime kraja; s tujkami in skovankami spačiti jezik; njegov priimek so spačili v čudno spako / s svojo razlago je pesem spačil 3. prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: njegovo izjavo so namenoma spačili; spačiti resnico 4. star. pokvariti, izpriditi: slaba družba ga je spačila / vse spači, česar se loti spáčen -a -o: spačen obraz; ves svet se mu zdi spačen; strmel je v spačene sence na zidu; govoril je v spačeni slovenščini; slika je spačena; duševno spačena bitja ♪
  4.      spajkálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta; spajkalna priprava; spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  5.      spájkanje  -a s (ȃ) glagolnik od spajkati: spajkanje cevi; spajkanje in varjenje / mehko, trdo spajkanje; gorilnik za spajkanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  6.      spakedránščina  -e ž (ā) slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina ♪
  7.      spakedráti  -ám dov. (á ȃ) slabš. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je tako spakedral, da ga ni nihče razumel; spakedrati ime kraja ● ekspr. česar se je lotil, vse se mu je spakedralo zapletlo, pokvarilo spakedrán -a -o: govoriti spakedran jezik; spakedrana beseda ♪
  8.      spakljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice ♪
  9.      spakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od spakovati se: spakovanje za učiteljevim hrbtom / govoriti naravno, brez spakovanja; spakovanje in sprenevedanje ♪
  10.      spakováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust // z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril 2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi ● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali spakováje se: spakovaje se je šel mimo spakujóč se -a -e: spakujoči se klovn ♪
  11.      spálnica  -e ž (ȃ) prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico // pohištvo z zakonsko posteljo za ta prostor: spalnica iz trdega lesa / prodam zakonsko spalnico ♪
  12.      spánec  -nca m (á) stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanec jo je okrepil; curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; predramiti se iz nemirnega spanca; boriti se s spancem; globok, rahel, trden spanec; ekspr. sladek spanec; spanec brez sanj spanje / imeti dober spanec ∙ knjiž. spanec mu lega na oči postaja zaspan; ekspr. spanec se me loteva, me lovi postajam zaspan; ekspr. pometi si spanec z oči s potegovanjem prstov po očeh odpraviti zaspanost; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  13.      spánje  -a s (á) 1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanje ga je okrepilo; zbudili so ga iz globokega, ekspr. sladkega spanja; ekspr. pogrezniti se, potoniti, utoniti v spanje zaspati; nemirno, rahlo, trdno spanje; nočno, popoldansko spanje; spanje brez sanj; noči brez spanja; prostor za spanje; potreba po spanju; meja med budnostjo in spanjem / govoriti, jokati v spanju / imeti dobro, mirno, slabo spanje / hipnotično spanje / šalj., kot vljudnostna fraza sedite, da nam ne odnesete spanja; pren. gozd se je prebudil iz spanja ∙ ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; knjiž., ekspr. spati nevzdramno, smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati ♦ med. letargično spanje 2. zool., v zvezi zimsko spanje dolgotrajno spanju podobno stanje nekaterih toplokrvnih živali pozimi, v katerem je presnavljanje zelo zmanjšano: zimsko spanje medveda, polha / spati zimsko spanje; pren. narava se je že zbudila iz zimskega spanja ♪
  14.      spárati 2-am dov. (ā) nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti: sparati vole / sparati čevlje spáran -a -o: sparani fantje in dekleta ♪
  15.      spazíti  in spáziti -im dov., spážen in spázen (ȋ á ȃ) star. 1. opaziti: spaziti sovražnika z obzidja; spazil ga je med množico / to je spazilo njegovo sokolje oko / spazil je njegovo nakano 2. najti, odkriti: bal se je, da ga ne bi kdo spazil pri nedovoljenem dejanju / dolgo je čakal, preden je spazil priložnost za beg ♪
  16.      specializácija  -e ž (á) 1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje: specializacija podjetij / programska specializacija založb / vedno večja specializacija poklicev 2. pridobitev posebnega, poglobljenega znanja na ožjem področju kake stroke: doseči podiplomsko specializacijo; iti na specializacijo v tujino; biti na specializaciji v bolnišnici / njegova specializacija je kirurgija ♪
  17.      spéhati  -am dov. (ẹ̑) redko upehati: spehati konja / pot ga je spehala; hodil je počasi, da se ne bi spehal spéhan -a -o: spehan konj; biti poten in spehan; ves spehan je pritekel v hišo ♪
  18.      speháti  -ám [pǝh] dov. (á ȃ) s pehanjem, suvanjem spraviti kam: spehati koga čez prag, na cesto; še preden je prišel na vrh, so ga spehali nazaj speháti se ekspr. s težavo priti iz česa, kam: komaj se je spehal k izhodu; pren. počasi so se le spehali iz revščine; prim. izpehati ♪
  19.      spektrográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spektrograf: spektrografski posnetek / spektrografske meritve ♪
  20.      spektrométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje spektra: izmeriti s spektrometrom / masni spektrometer ♪
  21.      speleolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na speleologe ali speleologijo: speleološka razprava / pomembno speleološko odkritje ♪
  22.      speljáti  spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa ● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist speljáti se nav. ekspr. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati ♪
  23.      speljávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljavati avtomobil, voz 2. nar. voziti: speljavati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljavati vodo s travnika v potok ∙ ekspr. speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. speljavati pogovor drugam usmerjati, obračati 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljaval ga je, naj se upre / vse ga je začelo speljavati v to, kar je bilo zanj pogubno speljávati se nav. ekspr. drseti: sneg se speljava s hriba; prim. izpeljavati ♪
  24.      speljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati // nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje) 2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal ∙ ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota 5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati ♪
  25.      spénec  tudi spênec -nca m (ẹ̄; é) obrt. priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: s spencem zapeto krilo; spenec in pritiskač ♪

   6.600 6.625 6.650 6.675 6.700 6.725 6.750 6.775 6.800 6.825  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA