Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (5.750-5.774)


  1.      priselíti se  -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priti živet, prebivat kam: nihče ne ve, od kod se je priselil v našo vas; problemi ljudi, ki so se priselili v mesto / bolehna mati se je priselila k hčeri / ta rastlina se je priselila sem pred desetletji je bila prinesena od drugod, je začela rasti tu priséljen -a -o: priseljeni Američani; ona je domačinka, on pa je priseljen ♪
  2.      prisesáti se  -ám se [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s priseski se pritrditi na podlago: sipa se z lovkami prisesa na steno akvarija 2. sesajoč se pritisniti k čemu: dojenček se je prisesal na materine prsi / ekspr. oklenila se ga je in se mu prisesala na ustnice / ekspr. v strahu se je prisesal k steni stisnil ∙ ekspr. njegovi pogledi so se prisesali na njen obraz nepremično je gledal njen obraz ♪
  3.      prisesávati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ȃ) s priseski se pritrjevati na podlago: pijavke se prisesavajo na kožo ♪
  4.      prisèsek  -ska in prisesèk -skà in prisêsek in prisések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago: priseski na lovkah hobotnice // tej tvorbi podobna priprava za pritrditev na podlago: gumijasti priseski pri mešalniku ♪
  5.      prisèsen  in prisêsen in prisésen -sna -o [prva oblika sǝs] prid. (ǝ̏; ȇ; ẹ̑) s katerim se prisesa, pritrdi: prisesni organ ♪
  6.      prisíliti  -im dov. (í ȋ) s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon // narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine ● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga prisíljen -a -o 1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen 2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena 3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena ● bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen ♪
  7.      prisiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiljevati koga k delu; prisiljeval jih je, da so izpolnjevali njegove zahteve // delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: pomanjkanje jih prisiljuje k varčevanju, da varčujejo; s hojo sem in tja se je prisiljeval, da ni zaspal ● ekspr. njegove pesmi ne obvezujejo in ne prisiljujejo dovolj niso dovolj prepričljive ♪
  8.      priskákati  in priskakáti -skáčem, stil. priskákati -skákam dov., priskáčite, tudi priskákaj, tudi priskakájte (á á á; á) skakajoč priti: iz gozda je priskakal zajec; žabe priskačejo na breg / iz hiše so priskakali trije otroci; pes jim je priskakal naproti ● publ. priskakal si je odlično uvrstitev na tekmovanju v skokih je dosegel ♪
  9.      priskakljáti  -ám dov. (á ȃ) skakljajoč priti: po travi priskaklja kos / pes mu je priskakljal naproti // ekspr. lahkotno priti: natakarica je hitro priskakljala k mizi / potok priskaklja izpod hriba priteče ♪
  10.      priskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. hitro stopiti h komu: priskočil je in ji pomagal pobirati; priskočila sta dva moža in ju ločila / priskočil je iz bližnje hiše in jo rešil prihitel, pritekel 2. navadno v zvezi priskočiti na pomoč pomagati: v stiski jim je vedno priskočil na pomoč / delovna organizacija mu je priskočila na pomoč pri nakupu stanovanja ● publ. priskočil si je zlato medaljo na tekmovanju v skokih je dobil ♪
  11.      priskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) biti uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbeti nadomestne dele; priskrbeti si delo, dovoljenje za graditev; priskrbel mu je potrdilo, vstopnice; priskrbeti premog / priskrbel mu je zdravnika ♪
  12.      priskrbováti  -újem nedov. (á ȗ) biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbovati informacije; priskrbovati komu vse, kar želi; žival si z lovljenjem priskrbuje hrano / te dni si priskrbujem ozimnico ♪
  13.      priskúta  -e ž (ȗ) 1. slabš. neprijeten, zoprn človek: še odgovoriti ni hotela tisti priskuti / kot psovka izgini, priskuta 2. knjiž. neprijetnost, zoprnost: kadar se je spomnil na dogodek, ga je obšla priskuta ♪
  14.      prislíniti  -im dov. (í ȋ) s slino pritrditi: prisliniti listič na šipo ● ekspr. to ga je tako ujezilo, da ji je prislinil klofuto dal klofuto prislíniti se slabš. 1. nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: ko je izvedel, da gremo tja, se nam je še on prislinil; prisliniti se k dekletu / zagledal ga je na drugi strani dvorane in se prislinil k njemu; prisliniti se v hišo / povsod se prislini zraven 2. prikupiti se: prisliniti se direktorju; kako se ji zna prisliniti ♪
  15.      prisloníti  -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil (ȋ ọ́, í) dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu // dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob pobočje postaviti jo ob pobočju ● star. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je prisloníti se knjiž. nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: po moževi smrti se je prislonila k teti / v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz prislónjen -a -o: k zidu prislonjena deska ♪
  16.      prislužíti  in prislúžiti -im dov. (ȋ ú) z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila // ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje ∙ redko po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili prislužíti se in prislúžiti se ekspr. v službi priti do določenega mesta, položaja: prislužila se je do nadzornice prislúžen -a -o: pošiljal jim je svoj težko prisluženi denar ♪
  17.      prismehljáti se  -ám se dov. (á ȃ) smehljaje se priti: prismehljala se mu je naproti ♪
  18.      prismejáti se  -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., prisméj se in prismèj se prisméjte se stil. prisméjaj se prismejájte se; prismejál se stil. prisméjal se prismejála se (á ẹ́, í, ẹ́) smeje se priti: otroci so se prismejali iz dvorane / ekspr. izza oblakov se je znova prismejalo sonce pokazalo ♪
  19.      prismodaríja  -e ž (ȋ) slabš. nespametno, neumno govorjenje ali ravnanje: ne poslušam takih prismodarij; ne nadleguj me s prismodarijami / delati, govoriti prismodarije // kar je neumno, nespametno sploh: vsa stvar je velika prismodarija; nerad berem take prismodarije // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: praviš, da bo šel tudi on z njimi — prismodarija ♪
  20.      prismodováti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti: vsega imajo dovolj, pa prismodujejo; napili so se in začeli prismodovati prismodováti se knjiž. šaliti se: z njim se ne moreš resno pogovarjati, samo prismoduje se ♪
  21.      prismójen  -a -o prid. (ọ́) ekspr. 1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje ∙ ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen 2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme prismójeno prisl.: prismojeno govoriti; prim. prismoditi ♪
  22.      prismolíti  -ím dov., prismólil (ȋ í) s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremično ● ekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga prismolíti se slabš. nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli prismoljèn -êna -o: prismoljena deska; prismoljena klofuta ♪
  23.      prismrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. smrčeč priti: ves prehlajen je prismrčal v sobo ♪
  24.      prismúčati  -am dov. (ȗ) drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec ∙ publ. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel ♪
  25.      prismúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno ♪

   5.625 5.650 5.675 5.700 5.725 5.750 5.775 5.800 5.825 5.850  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA