Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (5.700-5.724)


  1.      priplêsti  -plêtem dov., priplêtel in priplétel priplêtla, stil. priplèl priplêla (é) 1. s pletenjem pritrditi: priplesti protje na drog 2. dodatno, zraven splesti: priplesti ovratnik, žep ♪
  2.      priplézati  -am dov. (ẹ̑) plezajoč priti: priplezati do vrha drevesa / priplezati na Triglav ● ekspr. priplezal je do zavidljivega položaja v službi s preračunanim vedenjem, ravnanjem ga je dobil ♪
  3.      priplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi priplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti: ladja priplove v pristanišče; pripluti na odprto morje 2. knjiž. prileteti: letalo je priplulo z daljnega severa ♪
  4.      pripodíti  -ím dov., pripódil (ȋ í) podeč narediti, povzročiti, da kdo kam pride: gonjači pripodijo živali v bližino lovcev / v galopu je pripodil konja iz mesta / ekspr. pripodili so jih tja kar z dela pripeljali pripodíti se nav. ekspr. podeč se priti: v areno se pripodijo klovni; otroci so se pripodili za žogo / pripodili so se temni oblaki / z vseh strani so se pripodili radovedneži prišli ♪
  5.      pripókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. pokajoč (z bičem) priti, pripeljati: voznik je pripokal mimo s parom konj ♪
  6.      pripómba  -e ž (ọ̑) 1. izražena misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: če ima kdo kako pripombo, naj jo pove; sporočiti svoje pripombe k načrtu; upoštevati pripombe kupcev; koristna, kritična, neprimerna pripomba / zmeraj daje pripombe, ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / pripombe letijo nanj opazke; urednikova pripomba opomba 2. kar kdo dodatno, zraven pove: preslišal je pripombo, da je fant že odpotoval ♪
  7.      pripómbarstvo  -a s (ọ̑) ekspr. dajanje pripomb, navadno manj pomembnih: zna ločiti poglobljeno kritiko od pripombarstva ♪
  8.      pripomínjati  -am nedov. (í) 1. izražati misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: vedno kaj pripominja k njegovemu ravnanju / dov. pripominjam, da moramo to še preveriti 2. dodatno, zraven pripovedovati: pripominjali so, da je to najbolj kulturna dežela v Evropi ♪
  9.      pripómniti  -im dov. (ọ̑) 1. izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: pripomniti kaj k načrtu; ob tem je pripomnil, da morajo trditev prej preveriti; izpil je in pripomnil: odlična slivovka 2. dodatno, zraven povedati: pripomnil je še nekaj besed in odšel; pripomnil je, da ga od takrat ni nikoli več srečal ♪
  10.      pripóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za pripenjanje, privezovanje: pripona se je snela in priklopljeno vozilo je obstalo; privezana žival je nategovala pripono / pripona meča ♦ teh. kabelska pripona za pritrjevanje električnega kabla na varjenec // navt. vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi: mornarji so nategovali pripone; pripone na jadrnici, ladji / bočne pripone ki pritrjujejo jambor na bok 2. lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede: izpeljati prislov s pripono -o; manjšalne, slabšalne pripone / glagolska pripona med podstavo in obrazilom glagolske oblike ♪
  11.      pripónka  -e ž (ọ̑) redko sponka: pritrditi kaj s priponko; dragocena srebrna priponka ♪
  12.      pripóra  -e ž (ọ̑) lingv. precejšnje približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti glasove s priporo; rahla pripora glasilk // ožina, ki nastane s takim približanjem: zračni tok gre skozi priporo; pripora med zgornjimi zobmi in spodnjo ustnico / nebna pripora ki jo tvori jezik ob trdem nebu ♪
  13.      pripórnik  -a m (ọ̑) 1. jur. oseba, ki ji je začasno odvzeta prostost zaradi kazenskega postopka: zasliševati pripornika 2. lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo: izgovoriti pripornik; zveneča pripornika z in ž; priporniki in zaporniki ♪
  14.      pripotíti se  -ím se dov., pripótil se (ȋ í) poteč se priti: pripotiti se na vrh gore / ekspr. le redki obiskovalci se pripotijo v šesto nadstropje pridejo ♪
  15.      pripotováti  -újem tudi pripótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst ♪
  16.      pripovédati  -am nedov. (ẹ́) zastar. govoriti, pripovedovati: čemu mi vse to pripovedate; resnica je, kar pripoveda / pripovedati pravljico, zgodbo / povest pripoveda o življenju na kmetiji ♪
  17.      pripovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma; tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga; pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu; počasi, razločno, tiho pripovedovati b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu; ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače // z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke 2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih 3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi; vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi ● ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pripovedováje knjiž.: pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen pripovedujóč -a -e: pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.: muz. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega pripovedován -a -o: roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega ♪
  18.      pripoznánje  -a s (ȃ) star. priznanje: njegovo pripoznanje, da je denar zapravil, je vse presenetilo / pripoznanje dolgov / boriti se za pripoznanje / dobiti od koga pripoznanje ♪
  19.      pripráskati  -am dov., tudi pripraskála (á) pog., ekspr. (s težavo) priti: bom že kako pripraskal do doma; končno sem pripraskal na vrh ♪
  20.      priprášati se  tudi priprašáti se -am se dov., tudi priprášala se (á á á) nar. z vpraševanjem priti kam: spraševal je in se končno priprašal do hiše ♪
  21.      pripráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od pripraviti: priprava zemljišča za gradnjo se je zavlekla; pred izpitom je dobil nekaj dni dopusta za pripravo; govoriti brez vnaprejšnje priprave / priprava večerje / priprave potekajo po načrtu; začeti priprave za boj; živahne priprave na turistično sezono / publ. zakon je v pripravi se pripravlja 2. predmet, namenjen za opravljanje določenega dela: priprava se je pokvarila; čistiti, uporabiti pripravo; delati s pripravo; električna priprava; optična priprava; svinčniki, trikotniki in druge priprave za risanje / nakladalna, vrtalna priprava; telovadne priprave / ekspr. za boljši razplod ima ta rastlina še eno pripravo še en del, organ; star. ko je dobil vso pripravo, je začel tesati priprave, orodje ◊ ekon. priprava kar se mora opraviti pred začetkom proizvodnje, da ta poteka brez zastojev; ped. napisati učno pripravo snovni, metodološki načrt za potek določene ure pouka; šport. priprava vadba za določeno pomembno tekmovanje ali za tekmovanja v tekmovalni sezoni; teh. mehanična priprava; voj. artilerijska, letalska priprava obstreljevanje, bombardiranje določenega področja, da ga lahko pehota, tanki čim uspešneje napadejo ♪
  22.      priprávdati  -am dov. (ȃ) star. s tožbo priti do česa: pripravdal je polovico posestva; pripravdati si gozd / pripravdati si sovraštvo ♪
  23.      priprávica  -e ž (ȃ) manjšalnica od priprava 2: pokvariti pripravico; elektronska pripravica; pripravica za masažo obraza ♪
  24.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  25.      priprêsti  -prêdem in priprésti -prédem dov., stil. priprèl priprêla in pripréla (é; ẹ́) s predenjem pritrditi: pajek je pripredel svojo nit k lestencu; gosenice se pripredejo ob podlago ♪

   5.575 5.600 5.625 5.650 5.675 5.700 5.725 5.750 5.775 5.800  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA