Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (526-550)



  1.      planšáriti  -im nedov.) pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini
  2.      plevrítis  -a m () med. vnetje poprsnice: imeti plevritis / suhi, vlažni plevritis
  3.      plezáriti  -im nedov.) nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah
  4.      pobakríti  -ím dov., pobákril; pobakrèn ( i) metal. prekriti kovino s tanko plastjo bakra
  5.      pobarbáriti se  -im se dov.) 1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili 2. slabš. postati nekulturen človek, surovež: očital jim je, da so se pobarbarili
  6.      pobótriti se  -im se dov., pobótren (ọ̄) v krščanskem okolju stopiti, priti v botrsko razmerje: družini sta se pobotrili
  7.      pobríti  -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ) obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke ● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha pobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
  8.      početvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti štirikrat tolikšno: početveriti dobiček // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: število članov se je v nekaj letih početverilo
  9.      podaríti  -ím dov., podáril ( í) dati komu kaj a) v last brez plačila: knjigo mi je posodil, ne pa podaril; podariti komu sliko; podariti za rojstni dan / ekspr. narava mu je podarila zdravje b) ne da bi zaslužil: podariti učencu pozitivno oceno / diplomo so mu podarili ● knjiž. podarila mu je otroka rodila; knjiž. podariti komu svoje srce dati; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; knjiž. podariti življenje domovini umreti zanjo zlasti v boju; knjiž. podarila je življenje trem otrokom rodila jih je podárjen -a -o tudi podarjèn -êna -o: podarjena sreča; podarjena zemlja ∙ podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake
  10.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene
  11.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo
  12.      podkuríti  in podkúriti -im dov. ( ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznovalekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč
  13.      pòdpritísk  -a m (-) teh. podtlak: v kotlu nastane podpritisk
  14.      pòdpritlíčen  -čna -o prid. (-) nanašajoč se na podpritličje: podpritlični prostori / podpritlično okno
  15.      pòdpritlíčje  -a s (-) del stavbe tik pod pritličjem, navadno za bivanje, delo: stanuje v podpritličju / razprodaja konfekcije je v podpritličju
  16.      podvóriti  -im dov. (ọ̄) 1. krajši čas dvoriti: večkrat ji je podvoril 2. nar. prekmursko postreči: podvoriti gostu
  17.      pofilístriti  -im dov., pofilístren (í ) nav. slabš. narediti, povzročiti, da kdo postane filister: razmere so ga pofilistrile; kmalu se je tudi on pofilistril
  18.      pogospodáriti  -im dov.) krajši čas gospodariti: včasih je morala pogospodariti žena / tujci so tudi tu krvavo pogospodarili
  19.      pogovoríti  -ím dov., pogovóril; nam. pogovôrit in pogovorít ( í) z govorjenjem pomiriti: trudila se je, da bi ga pogovorila / komaj sem ga pogovoril, da ni nič prepričal; pogovorila ga bom, da ti bo pomagal nagovorila, pregovorila pogovoríti se izmenjati mnenja, misli z govorjenjem: pogovoriti se o nujnih rečeh; o tem problemu bi se rad pogovoril s teboj; o tem se bomo pogovorili kasneje ∙ ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost
  20.      pohčériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) posvojiti osebo ženskega spola: pohčerila je svojo nečakinjo
  21.      pohítriti  -im dov., pohítren ( ) knjiž., redko pospešiti: pohitriti korak / to zdravilo pohitri prebavo
  22.      pokorítev  -tve ž () glagolnik od pokoriti1: poskus osvojitve in pokoritve države / pokoritev narave
  23.      pokoríti 1 -ím dov., pokóril ( í) s silo narediti, da je kdo a) politično odvisen: pokoril je sosednje narode / dežele, mesta, ki so jih pokorili Rimljani / pokoriti z orožjem b) podrejen, odvisen sploh: njega je le s težavo pokoril; pokoriti upornike; pren. človekova želja, da bi pokoril naravo pokoríti se z dajalnikom upoštevati voljo, zahteve koga: pokoriti se staršem / sklepu, ukazu so se morali vsi pokoriti pokorjèn -êna -o: pokorjene pokrajine
  24.      pokoríti 2 -ím nedov. ( í) star. kaznovati: takrat so učence pokorili s šibo ● ekspr. človeka pokorijo bolezni so mu v breme; ekspr. za ta korak se bo še pokoril občutil bo neprijetne, hude posledice; ekspr. za vlom se bo moral pokoriti nekaj let biti v zaporu, ječirel. pokoriti se za grehe delati pokoro
  25.      pokosítriti  -im dov.) teh. prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pokositriti jekleno pločevino pokosítren -a -o: pokositrena posoda

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA