Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (4.626-4.650)


  1.      píker  -kra -o prid. (í) ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede ● knjiž., redko popiti kozarec pikrega terana trpkega píkro prisl.: pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.: ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo ♪
  2.      pikírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: pikirati solato 2. obrt. s posebnimi vbodi pritrjevati žimovino k tkanini: pikirati zavihke pikíran -a -o 1. deležnik od pikirati: pikirana solata 2. knjiž. užaljen, prizadet: ob teh besedah je bil vidno pikiran; prisl.: zelo pikirano mu je odgovorila ♪
  3.      pínč  -a m (ȋ) 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč ♪
  4.      pír  -a m (ȋ) knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija: povabiti, priti na pir / pripravila sta bogat pir svatbo ♪
  5.      pirométer  -tra m (ẹ̄) teh. naprava za merjenje visokih temperatur teles na osnovi svetlobe, ki jo sevajo: meriti s pirometrom ♪
  6.      písanost  -i ž (í) lastnost, značilnost pisanega: pisanost cvetja, oblek / pisanost živali / ekspr. kritiziral je dolgočasno vsebino ob zunanji pisanosti predstave pestrosti ♪
  7.      pisárjenje  -a s (á) glagolnik od pisariti: naveličala se je njegovega pisarjenja / bralci so bili ogorčeni nad takim pisarjenjem / s svojim pisarjenjem je samo begal ljudi ♪
  8.      pisátelj  -a m (ȃ) kdor piše romane, povesti, novele: pisatelj piše nov roman; brati črtice, povesti znanega pisatelja; pesniki, pisatelji in kritiki / mladinski pisatelj / Društvo slovenskih pisateljev / nabožni pisatelj pisec ♪
  9.      písniti  -em dov. (í ȋ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: pisnil ni niti besedice; samo pisni, pa te bom udaril / pred njim si ne upa niti pisniti ∙ ekspr. bukev ga je stisnila, da ni niti pisnil da je umrl brez glasu; ekspr. glej, da nikomur ne pisneš o tem rečeš, poveš ♪
  10.      pitálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pitanje: pitalno korito / zastar. pitalno govedo pitovno govedo ♪
  11.      pitálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa: napolniti pitalnike ♪
  12.      píten  -tna -o prid. (ȋ) 1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda 2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino ● pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine ◊ agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura ♪
  13.      pívnica  -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode ♪
  14.      pláčati  in plačáti -am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam ● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo ♪
  15.      plačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev ♦ fin. brezgotovinsko plačevanje ♪
  16.      plačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka ● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci ◊ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale ♪
  17.      plačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna sposobnost sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti / plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila ♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa plačílno prisl.: biti plačilno nesposoben, sposoben ♪
  18.      plačílo  -a s (í) 1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo ∙ ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo // ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu 2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov ♪
  19.      plafoniêra  tudi plafonjêra -e ž (ȇ) žarg. stropna svetilka: pritrditi plafoniere ♪
  20.      pláhta  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi ♪
  21.      plakát  -a m (ȃ) večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru: nabiti, nalepiti plakat / filmski, reklamni, turistični plakat; plakat za športno prireditev / brati plakat // tako obvestilo z dodanimi likovnimi prvinami: narisati plakat; osnutek, zamisel plakata ♪
  22.      plakatêr  -ja m (ȇ) 1. kdor lepi, pritrjuje plakate: plakater je prelepil ograjo s plakati 2. plakatar: bil je znan plakater ♪
  23.      plákati  -am in pláčem nedov. (ā) knjiž. jokati: otrok je stal v kotu in plakal; plakala je od veselja; tiho plakati / plaka po izgubljeni sreči žaluje, toži / veter je šepetaje plakal okrog hiše / preh. veje plakajo sok plakáje: plakaje odgovoriti plakajóč -a -e: plakajoč ga je objela; tolažil je plakajočo sestro; prisl.: plakajoče govoriti ♪
  24.      plakatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lepiti, pritrjevati plakate: plakatiral je že več let // publ. s plakati obveščati, razglašati: društvo je plakatiralo, da prireja veselico / tovarna je plakatirala svoj novi proizvod plakatíran -a -o: plakatirana ograja ♪
  25.      plámen  -éna m (á ẹ́) 1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči // ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, upora ● ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjena ◊ teh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov ♪

   4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA