Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (26-50)



  1.      ritolízec  -zca m () vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: izogibati se ritolizcev
  2.      ritolíznik  -a m () vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: ritolizniki so se mu klanjali in mu stiskali roko v pozdrav; bil je velik ritoliznik
  3.      ritopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek
  4.      ritornél  -a m (ẹ̑) muz. 1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo 2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah
  5.      rítosnica  -e ž () nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina)
  6.      rítovina  -e ž (í) nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine
  7.      rítovje  -a s (í) nar. več ritin, ritine: snope so zložili v kopo z ritovjem navzven
  8.      ritoznójčan  -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana
  9.      rituál  -a m () knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik
  10.      rituálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
  11.      ritualízem  -zma m () rel. gibanje v anglikanski cerkvi, ki se skuša zlasti v obredih približati katoliški cerkvi: pristaš ritualizma
  12.      rítus  -a m () knjiž., redko obred: pogrebni ritus
  13.      abderít  -a m () ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
  14.      abderítski  -a -o () pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
  15.      abderítstvo  -a s () ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
  16.      algorítem  -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
  17.      anhidrít  -a m () min. rudnina kalcijev sulfat
  18.      ántilogarítem  -tma m (-í) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila
  19.      ántilogaritmíranje  -a s (-) glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza
  20.      ántilogaritmírati  -am nedov. in dov. (-) mat. delati računsko operacijo, ki je nasprotna logaritmiranju: antilogaritmirati enačbo
  21.      aperitív  -a m () pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
  22.      apnáriti  -im nedov.) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril
  23.      arhimandrít  -a m () v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
  24.      aritmétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo ♦ mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna
  25.      aritmétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za aritmetiko

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA