Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (226-250)


  1.      izostríti  -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: izostriti kopju konico ∙ ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze 2. narediti kaj bolj razločno: večerna svetloba izostri grebene gor; z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko // knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila 3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: neprestana nevarnost mu je izostrila čute; izostriti sluh, voh // knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut izostrèn tudi zostrèn -êna -o: imeti izostren čut za lepoto; izostren posluh; konflikt v drami ni dovolj izostren ♪
  2.      izpáriti  -im dov. (á ȃ) očistiti, razkužiti s paro: izpariti obleko; izpariti sod izpárjen -a -o: izparjen sod ♪
  3.      izpáriti  -im in izparíti -ím dov., izpáril (á ȃ; ȋ í) povzročiti, da se kaj spremeni iz tekočega stanja v plinasto: izpariti vodo; izpariti mokroto iz obleke / izpariti slano raztopino // teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati: izpariti mleko; izpariti mošt izpárjen -a -o in izparjèn -êna -o: izparjena tekočina ♪
  4.      izpodríti  -ríjem in spodríti -ríjem dov., izpodríl in izpodrìl in spodríl in spodrìl (í ȋ) 1. z ritjem narediti odprtino, rov pod čim: divji prašiči so izpodrili pot 2. z ritjem poškodovati, uničiti: krt je izpodril sadiko ♪
  5.      izprebistríti se  -ím se dov., izprebístril se tudi izprebistríl se; izprebistrèn (ȋ í) med. imeti izprebistrek: včasih se izprebistri in me spozna ♪
  6.      izpregovoriti  gl. spregovoriti ♪
  7.      izríti  -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu 3. redko izpuliti, izruvati: izriti plevel s korenino izríti se tudi zríti se ekspr., redko s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize izrít tudi zrít -a -o: izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; prim. zriti ♪
  8.      izspletkáriti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. s spletkarjenjem doseči: njen odhod je izspletkarila pastorka 2. ekspr. s spletkarjenjem spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti: izspletkaril ga je pri šefu ♪
  9.      iztíriti  -im dov. (í ȋ) 1. povzročiti, da vozilo ni več na tiru: diverzanti so iztirili vlak; sunek je iztiril tri vagone; zaradi plazu (se) je lokomotiva iztirila / rolete so iztirile; pren. ta dogodek ga je iztiril iz vsakdanjosti 2. ekspr. povzročiti, da kdo ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti: vojna je marsikoga iztirila; otrokova smrt jo je duševno iztirila / nepreh. fant je čisto iztiril iztírjen -a -o: iztirjen vlak; iztirjena mladina; biti duševno iztirjen ♪
  10.      iztovorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od iztovoriti: iztovoritev blaga ♪
  11.      iztovóriti  -im tudi iztovoríti -ím dov., iztovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) 1. spraviti kaj s prevoznega sredstva: iztovoriti prtljago; iztovoriti blago z ladje / iztovoriti ladjo raztovoriti 2. ekspr. spraviti koga s prevoznega sredstva, navadno s posebnim namenom: zapornike so iztovorili pred policijsko postajo iztovóriti se, tudi iztovoríti se izkrcati se: turisti so se iztovorili na vzhodnem obrežju Nila iztovórjen -a -o tudi iztovorjèn -êna -o: iztovorjeno blago ♪
  12.      izurítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izuriti: izuritev v bojevanju ♪
  13.      izúriti  -im dov. (ȗ ȗ) z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo: izuriti pilote; izuriti vojake v bojevanju / izuriti konja za jahanje / lovec je z leti tako izuril uho, da je razpoznal vsako žival izúrjen -a -o: izurjen borec, padalec; tura je primerna le za izurjene planince; konj je izurjen za jahanje; vojaki so dobro izurjeni v streljanju; izurjeno oko ♪
  14.      izvariti  gl. zvariti ♪
  15.      izvetríti  -ím dov., izvétri in izvêtri; izvétril; izvetrèn (ȋ í) knjiž., redko prevetriti: izvetriti plesniv duh / ekspr. misli se mu še niso izvetrile ♪
  16.      izzoríti  -ím dov., izzóril (ȋ í) knjiž. dozoriti: poletno sonce je izzorilo žito / čas je izzoril njegove nazore ♪
  17.      izžaríti  -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn (ȋ í) 1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo 2. redko razžariti: izžariti iglo nad plamenom ♪
  18.      jaháriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. jezdariti: skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi ♪
  19.      jamáriti  -im nedov. (á ȃ) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti ♪
  20.      jarítev  -tve ž (ȋ) agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaritev pšenice ♪
  21.      járiti  -im nedov. (ā ȃ) knjiž. jeziti, dražiti, razburjati: zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval ♪
  22.      járiti  -im tudi jaríti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) povzročati brejost: kozel jari járiti se, tudi jaríti se nar. spolno se združevati, pariti se: vrabci se jarijo ♪
  23.      jaríti 1 -ím nedov. (ȋ í) knjiž. peniti, vrtinčiti: veter jari gladino; v kanalih se jari naglo odtekajoča snežnica ♪
  24.      jaríti 2 -ím nedov. (ȋ í) agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jariti pšenico ♪
  25.      jedríti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. postajati čvrstejši, krepkejši: prsi so se ji jedrile; pren. spoznanje se mi je vedno bolj jedrilo ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA