Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (2.125-2.149)


  1.      gúmi  -ja m (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje 2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; neskl. pril., pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki ♪
  2.      gúmijevka  -e ž (ȗ) kratka gumijasta palica, ki jo imajo miličniki in policaji: udariti z gumijevko ♪
  3.      gusárjenje  -a s (á) glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja ♪
  4.      gvardiján  -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan ♪
  5.      hábiti  -im nedov. (á ȃ) redko pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči ♪
  6.      hahljáti  -ám nedov. (á ȃ) zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj hahljáti se pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja hahljajóč -a -e: hahljajoč smeh ♪
  7.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala ♪
  8.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
  9.      happening  -a [hêp-] m (ȇ) um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening ♪
  10.      háriš  in haríš -a m (ȃ; í) redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša ♪
  11.      harlekináda  -e ž (ȃ) gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada ♪
  12.      harmoníja  -e ž (ȋ) 1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji 2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: molova harmonija // nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta ♪
  13.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice ♦ muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika ♪
  14.      harmonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor ♪
  15.      harmónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža ♪
  16.      hécen  -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti ♪
  17.      hegemoníja  -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
  18.      hektokotíl  -a m (ȋ) zool. paritvena lovka samcev pri nekaterih glavonožcih ♪
  19.      hemoroídi  -ov m mn. (ȋ) med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide ♪
  20.      hévreka  medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot! ♪
  21.      hidrávličen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično ♪
  22.      hidrávlika  -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki ♪
  23.      hídrostátičen  -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine ♪
  24.      hídrotermálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin hídrotermálno prisl.: pirit nastaja hidrotermalno ♪
  25.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪

   2.000 2.025 2.050 2.075 2.100 2.125 2.150 2.175 2.200 2.225  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA