Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rit (1.126-1.150)


  1.      zavaríti  -ím dov., zaváril (ȋ í) 1. z varjenjem zadelati: zavariti počeno cev; zavariti luknjo v posodi 2. zvariti: zavariti dva konca cevi zavarjèn -êna -o: zavarjene cevi, žice ♪
  2.      zavériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. star. priseči, zakleti se: zaveril se je, da ne bo več kadil / zaveril bi se, da je tako prav 2. zastar., v zvezi z v zaverovati se: tako se je zaveril v delo, da vprašanja še slišal ni // zaljubiti se: zaveriti se v mlado sosedo ♪
  3.      zaviháriti  -im dov. (á ȃ) 1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati: veter je zaviharil nad polji; pren., ekspr. v duši ji je zaviharila nevihta 2. ekspr. hitro in hrupno iti, stopiti: zaviharil je po dvorišču ● ekspr. kričanje množice je zaviharilo po trgu se je viharno razleglo, je zadonelo ♪
  4.      zavóriti  -im dov. (ọ̄) nar. zahodno zavreti: zavoriti voz z verigo ♪
  5.      zazoríti  -ím tudi zazóriti -im dov., zazóril (ȋ í; ọ̄) nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti: dan je zazoril / zazorila je zora / zvečer so zazorile rdeče svetilke zasvetile zazoríti se, tudi zazóriti se 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: komaj se zazori, se že oglasijo prve ptice; še preden se je zazorilo, so šli na pot 2. pojaviti se, pokazati se: na vzhodu se je zazorila zarja ♪
  6.      zažaríti se  -ím se tudi zažáriti se -im se dov., zažáril se (ȋ í; ā ȃ) knjiž. odbiti močno svetlobo: lasje so se ji zažarili v zahajajočem soncu ♪
  7.      zažmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. napol zapreti oči: pogledal je proti luči in zažmeril // pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmeriti v sonce ♪
  8.      zažmúriti  -im dov. (ū ȗ) nar. napol zapreti oči: sedel je in zažmuril // pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmuriti v sonce ♪
  9.      zbiseriti  gl. izbiseriti ♪
  10.      zbistrítev  tudi izbistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zbistriti: zbistritev razuma / zbistritev pojmov ♪
  11.      zbistríti  -ím tudi izbistríti -ím dov., zbístril tudi izbístril; zbistrèn tudi izbistrèn (ȋ í) razviti sposobnost za mišljenje: zbistriti komu pamet, razum / zbistriti spoznavni čut / ekspr. učitelj je skušal otrokom zbistriti glave // narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: kritika je zbistrila pogled na umetnino; zbistriti nerešena vprašanja; pojmi so se sčasoma zbistrili ● hlad, sveži zrak človeka zbistri ga naredi sposobnega mišljenja; star. pijanec se je v hipu zbistril streznil zbistríti se tudi izbistríti se postati bister, zelo prozoren: voda se je zbistrila; mošt se v nekaj dneh zbistri / ekspr. megleno ozračje se je zbistrilo ∙ ob pogledu na planine so se mu oči zbistrile je postal vesel, veder ♪
  12.      zbúriti  -im dov. (ū ȗ) knjiž. vznemiriti, razvneti: njegovo ravnanje je ljudi zburilo zbúrjen -a -o: bil je ves zburjen; prisl.: zburjeno odgovoriti ♪
  13.      zgagáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzročati slabo voljo, neprijetnosti, težave: povsod zgagari ♪
  14.      zgovoríti se  -ím se dov., zgovóril se; nam. zgovôrit se in zgovorít se (ȋ í) 1. z dogovorom doseči soglasje; dogovoriti se: tako bo, kot smo se zgovorili; zgovoriti se za sestanek; zgovoriti se z dekletom; natančno se zgovoriti 2. star. izmenjati mnenja, misli z govorjenjem; pogovoriti se: o tem se bomo pozneje zgovorili / znal je toliko nemško, da se je lahko zgovoril zgovorjèn -êna -o: prišla sta ob istem času, kot bi bila zgovorjena; zgovorjen je s prijatelji; vse je že zgovorjeno ♪
  15.      zidáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z zidanjem: ima kmetijo in še zidari / čez poletje hodi zidarit ♪
  16.      zjedríti  -ím dov., zjédril (ȋ í) knjiž. narediti (bolj) jedrnato: pisatelj je zjedril pripoved zjedríti se 1. postati čvrstejši, krepkejši: dekle se je zjedrilo v život / v življenjskih preizkušnjah se je zjedril 2. zbrati se, osredotočiti se: vse življenje se je zjedrilo okoli domačije / razmišljanje se je zjedrilo v tak zaključek ♪
  17.      zlatorítka  -e ž (ȋ) zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji ♪
  18.      zmehúriti  -im dov. (ú ȗ) knjiž. narediti, povzročiti mehurje: nekatere kužne bolezni zmehurijo kožo; opečena roka se mu je zmehurila ♪
  19.      zmeriti  ipd. gl. izmeriti ipd. ♪
  20.      zmesáriti  -im dov. (á ȃ) redko razmesariti: napadalci so ga grdo zmesarili ♪
  21.      zmešetáriti  -im tudi izmešetáriti -im dov. (á ȃ) pog. pogoditi se za ceno: dolgo sta mešetarila, nazadnje sta le zmešetarila / zmešetaril je za deset tisoč; prim. izmešetariti ♪
  22.      zmiriti  ipd. gl. izmiriti ipd. ♪
  23.      zmodriti  ipd. gl. izmodriti ipd. ♪
  24.      zmojstriti  ipd. gl. izmojstriti ipd. ♪
  25.      zmrcváriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je zmrcvarila roko; volkovi so zmrcvarili ovce; v pretepu so ga hudo zmrcvarili; pren. zasliševanje ga je duševno zmrcvarilo 2. poškodovati, uničiti: pes je zmrcvaril copate; zmrcvariti igračo // pokvariti, poslabšati: uredništvo mu je zmrcvarilo članek / staro ime kraja so čisto zmrcvarili popačili zmrcvárjen -a -o: zmrcvarjen človek; našli so ga vsega zmrcvarjenega ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA