Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rineta (4)
- brinéta -e ž (ẹ̑) knjiž. brinetka, rjavolaska: bila je brineta ♪
- básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑) muz. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir ♪
- šrámel -mla m (á) muz., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo ♪
- vrísk 1 -a m (ȋ) 1. visok, močen, zlasti u-ju podoben glas, izražajoč veselje: vriski odmevajo, se razlegajo; slišati vrisk; izraziti veselje z vriskom; prešeren vrisk // ekspr., s prilastkom visok, močen glas, izražajoč duševno stanje, kot ga izraža prilastek: svarilni vrisk srne; vrisk bolečine, obupa // ekspr. visok, močen glas sploh: vriski lokomotive, krožne žage 2. ed. vriskanje: celo noč sta se razlegala vrisk in pesem / poslušati vrisk harmonike in klarineta ♪