Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rim (4152)



  1.      Rím  -a m (í) v zvezah: ekspr. iti v Rim roditi; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine
  2.      ríma  -e ž () lit. ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje, polni stik: najti rimo na besedo roka; pesmi brez rim; aliteracija, asonanca in rima / čista, nečista rima; moška, ženska rima; notranja rima; oklepajoča, zaporedna rima ∙ ekspr. koval jo je v rime pisal je pesmi o njej; ekspr. z rimami popisan list z verzi; s pesmimi
  3.      rimáč  -a m (á) 1. slabš. pesnik: med rimači je bilo nekaj nadarjenih lirikov; rimači in posnemovalci 2. ekspr. kdor zna delati rime: nazadnje so ostali v igri le še najspretnejši rimači
  4.      rímanje  -a s () glagolnik od rimati: moderni pesniki opuščajo rimanje ● slabš. ukvarjati se z rimanjem s pisanjem pesmi
  5.      rímar  -ja m () ekspr. pesnik: moderni rimarji
  6.      rimárij  -a m (á) slovar rim: izdati rimarij
  7.      rimaríja  -e ž () slabš. pisanje pesmi: ukvarjati se z rimarijo / kdo bo bral to dolgočasno rimarijo pesmi
  8.      rímati  -am nedov. in dov. () uporabljati besede, ki delajo, tvorijo rimo: rimati glagol z glagolom; te besede se ne rimajo / ta pesem se rima sredi vrstice ima rimo ríman -a -o: rimani verzi; prevodi klasičnih tragedij so rimani
  9.      rimésa  -e ž (ẹ̑) fin. vrednostni papir, zlasti menica, s katerim se poravna dolg: poslati rimeso
  10.      rimlján  -a m () zelo velik golob, ki je slab letalec: gojiti rimljane
  11.      rimljánski  -a -o prid. () nanašajoč se na (stare) Rimljane: rimljanski okus / rimljanska arhitektura rimska
  12.      rímski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično legorimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev ◊ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
  13.      rímskokatóliški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev
  14.      rímskopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na rimsko pravo: rimskopravna načela
  15.      rímstvo  -a s () miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva ● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom
  16.      arimán  -a m () zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije
  17.      brezpriméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez primere, zelo velik: to delo je bilo sad brezprimernega poguma; avtorjev humor je brezprimeren; ustvarjal je z brezprimerno lahkoto; brezprimerna lepotica; brezprimerno hinavstvo brezprimérno prisl.: brezprimerno večji pomen
  18.      čúrimúri  -ja m (-) ljubk. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: izbezal je čurimurija iz luknjice / pri klicanju čurimuri, pridi ven
  19.      čúrimúri  medm. (-) posnema glas murna, črička: murni pojejo čurimuri
  20.      deprimíranost  -i ž () potrtost, pobitost: duševna deprimiranost; vzdušje deprimiranosti
  21.      deprimírati  -am dov. in nedov. () duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani
  22.      dirimírati  -am dov. in nedov. () jur. imeti odločujočo veljavo pri enakem številu glasov, mnenj, odločiti: predsednikov glas dirimira
  23.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam
  24.      diskriminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
  25.      diskriminánta  -e ž () mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA