Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rim (76-100)



  1.      polariméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje optične aktivnosti snovi
  2.      porimljániti  -im dov.) narediti kaj rimsko, latinsko: porimljaniti osvojena ozemlja
  3.      posêstrima  -e ž () knjiž. ženska, s katero se je kdo posestril: posestrima ga je zmeraj razumela / postali sta posestrimi
  4.      posêstrimski  -a -o prid. () nanašajoč se na posestrime: posestrimska odkritosrčnost / posestrimsko razmerje
  5.      posêstrimstvo  tudi posestrímstvo -a s (; ) posestrimsko razmerje: skleniti posestrimstvo
  6.      pôznorímski  -a -o prid. (ó-í) nanašajoč se na zadnje obdobje starih Rimljanov: poznorimska kultura / poznorimska doba
  7.      prèdrímski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba
  8.      prím  -a m () žarg., ekon. premija države izvozniku za pospeševanje izvoza; izvozna premija: zvišati prime / izvozni primi
  9.      príma  -e ž () muz. interval, ki nastane s ponovitvijo istega tona: zaigrati primo // prva diatonična stopnja glede na dani ton
  10.      príma  prid. neskl. () pog. prvovrsten, odličen: klobuk je prima; konje ima prima; parket prima kvalitete; prima blago / elipt. oskrba prima; prisl.: prima voziš / v povedni rabi prima bo, ko boš tu / kot vzklik pa si ga, prima
  11.      prímabalerína  -e ž (-) najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini, prvakinja baleta: bila je primabalerina; nastop primabalerine
  12.      primadóna  -e ž (ọ̑) najvidnejša, glavna pevka v operni skupini, prvakinja opere: priljubljena primadona; primadona ljubljanske opere; zasipajo jo s cvetjem kot primadono
  13.      primáhati  -am, in primáhati tudi primaháti -am dov. (á; á á á) ekspr. mahajoč priti: otrok je veselo primahal materi naproti / pog. pozno v noč jo je primahal domov prišel
  14.      primahedráti  -ám dov.) ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v preveliki obleki: v tistih capah je primahedral v sobo / primahedral je s svojim prijateljem prišel
  15.      primahún  -a m () knjiž., redko parveni, povzpetnik: bil je tipičen primahun
  16.      primajáti se  -májem se tudi primájati se -em se tudi -am se dov., primájaj se primájajte se tudi primajájte se; primajál se tudi primájal se (á á; á; ā) ekspr. opotekajoče se, okorno priti: pijan se je primajal domov; fantje so se objeti primajali iz krčme / po cesti se je primajal voz pripeljal / primajal se je šele v petek zvečer prišel
  17.      primáka  -e ž () 1. nar. padavine, zlasti dež: zemlja je potrebna primake; spomladanska primaka 2. nar. pijača: z jedjo in primako se je hitro okrepil; plačati za primako 3. zastar. omaka: primaka k zajcu
  18.      primákati  -am nedov. () nar. 1. brezoseb. deževati: spomladi je vedno primakalo / lepo raste, ravno prav primaka 2. piti (alkoholno) pijačo: možje so obilno jedli in zraven krepko primakali
  19.      primaknítev  -tve ž () glagolnik od primakniti: primaknitev stola k mizi
  20.      primakníti  in primákniti -em dov. ( á) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: primaknil je stol k mizi in sedel; primaknil ji je svetilko, da bi bolje videla / primaknil je svojo roko k njeni 2. ekspr. dati prispevek k vsoti: tudi on je nekaj malega primaknil / za stanovanje mu je oče dosti primaknil / pogosto mu je primaknila še kak priboljšek // dodati k vsoti: primaknem še petsto dinarjev, več ne dam ● redko nisem te hotel žaliti, je brž primaknil dodal, dostavil primakníti se in primákniti se redko približati se: primaknil se je za dva koraka / čas izpitov se je že primaknil primáknjen -a -o: k peči primaknjena mizica
  21.      primamíti  in primámiti -im, in primámiti -im dov. ( á; á ) s privlačnostjo doseči, da kdo kam pride: primamil jo je k sebi / žuželke je primamil soj luči / primamiti ptice s hrano privabiti
  22.      primámljati  -am nedov. (á) s privlačnostjo dosegati, da kdo kam prihaja: svetloba primamlja vešče ∙ knjiž., ekspr. tiha glasba mu je primamljala spanec na veke ga je uspavala; knjiž., ekspr. narava ga primamlja privlači
  23.      primánjkati  -am dov. () zastar. zmanjkati: včasih mu primanjka denarja; kurjave jim je že primanjkalo
  24.      primanjkljáj  -a m () 1. ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja: imeti, izkazati primanjkljaj; v skladišču je prišlo do primanjkljaja; primanjkljaj v višini milijon dinarjev; kritje primanjkljaja // vsota, za katero so prihodki manjši od odhodkov: ugotoviti primanjkljaj; zmanjševanje primanjkljaja / zunanjetrgovinski primanjkljaj razlika med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga 2. razlika med dejansko in potrebno količino česa: odpraviti primanjkljaj lesa za industrijo z uvozom / publ. jesensko deževje bo ublažilo primanjkljaj energije pomanjkanje
  25.      primanjkováti  -újem nedov.) s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: primanjkuje cementa, premoga; hrane jim ne primanjkuje; publ. na tem območju primanjkujejo živila primanjkuje živil / za tako trditev mu primanjkuje dokazov ∙ ekspr. primanjkuje mu čut za estetiko nima ga

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA