Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rim (51-75)


  1.      kriminalíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki odkriva, raziskuje in preprečuje kazniva dejanja: primer so proučevali kriminalisti in psihiatri // jur. strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo: kriminalisti in civilisti ♪
  2.      kriminalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kriminaliste ali kriminalistiko: kriminalistične metode / dobil je kriminalistično službo / kriminalistični inšpektor; mednarodna kriminalistična policija / inštitut za kriminološke in kriminalistične raziskave ♪
  3.      kriminalístika  -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko // odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko ♪
  4.      kriminalitéta  -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta ♦ jur. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol ♪
  5.      kriminálka  -e ž (ȃ) 1. literarno delo iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov: bral je predvsem kriminalke in stripe / napeta kriminalka / ekspr. roman je čisto navadna kriminalka // filmska upodobitev takega dela: gledati kriminalko / v kinu predvajajo same kriminalke 2. ženska oblika od kriminalec: kaznilnica za kriminalke ♪
  6.      kriminálnost  -i ž (ȃ) nagnjenost h kriminalu: pri njem je bilo opaziti asocialnost in kriminalnost // redko kriminal: zašel je v kriminalnost ♪
  7.      kriminogén  -a -o prid. (ẹ̑) jur. ki povzroča, spodbuja kriminal: kriminogeni faktorji / kriminogene dispozicije ♪
  8.      kriminológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za kriminologijo: kriminologi in sociologi / mladinski kriminolog ♪
  9.      kriminologíja  -e ž (ȋ) veda o vzrokih, pojavnih oblikah in posledicah kriminalitete: profesor za kazensko pravo in kriminologijo / inštitut za kriminologijo ♪
  10.      kriminolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kriminologe ali kriminologijo: kriminološka raziskovanja; knjiž. kriminološka ekspertiza / kriminološki inštitut ♪
  11.      lácrimae Chrísti  [lakrime kristi] ž mn. neskl. (ȃ-ȋ) kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja ♪
  12.      lagrimóso  [-ozo] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja jokajoče ♪
  13.      marímba  -e ž (ȋ) muz. ksilofonu podobno afriško glasbilo: igrati na marimbo ♪
  14.      matrimoniálen  -lna -o prid. (ȃ) jur. nanašajoč se na zakonsko zvezo; zakonski: matrimonialno pravo ♪
  15.      naprimer  gl. primer ♪
  16.      nèpriméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več ♪
  17.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
  18.      nèprimerljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprimerljivega: neprimerljivost teh podatkov ♪
  19.      nèprimérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost ♪
  20.      nèríman  -a -o prid. (ȅ-ȋ) lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic ♪
  21.      oprím  -a m (ȋ) redko oprijemalo: držal se je za železni oprim / oprim naslanjača ♪
  22.      oprímek  -mka m (ȋ) kar se uporablja za oprijemanje: lesen oprimek v steni; trden oprimek // redko oprijemališče: poiskati primeren oprimek ♪
  23.      oprímnica  -e ž (ȋ) vet. del na sprednjem ukrivljenem delu podkve za preprečevanje drsenja: ozobec in oprimnica ♪
  24.      patrimoniálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patrimonij: patrimonialno posestvo / patrimonialna pravica / patrimonialna oblast javna oblast, združena z zemljiško lastnino; patrimonialno sodstvo sodstvo zemljiškega gospoda ♪
  25.      patrimónij  -a m (ọ́) zgod., v fevdalizmu dedna zemljiška lastnina, ki prehaja od očeta na sina: velik patrimonij; pren. kulturni patrimonij naroda ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA