Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rim (151-175)



  1.      primíliti  -im dov. () zastar. priljubiti, prikupiti: njeno vedenje jo je kmalu vsem primililo / s svojim ravnanjem se jim je fant močno primilil
  2.      primíriti  -ím dov., primíril ( í) knjiž., redko pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti; dolgo časa se ni mogel primiriti
  3.      primísel  -sli [ǝ] ž () knjiž. kar se v mislih, domišljiji doda: izpusti primisli in povej, kot je bilo
  4.      primísliti si  -im si dov., primíšljen (í ) knjiž. v mislih, domišljiji dodati: primisli si še jate galebov; nekaj je res, nekaj si je pa primislil
  5.      primitív  -a m () pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati kulturo primitivov
  6.      primitívec  -vca m () 1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev 2. redko primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev
  7.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši () 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje
  8.      primitivíst  -a m () um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec: slike, skulpture primitivistov / slikar primitivist
  9.      primitivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na primitiviste: primitivistična slika / primitivistični nazori
  10.      primitivizácija  -e ž (á) glagolnik od primitivizirati: upirati se težnjam po primitivizaciji življenja / primitivizacije v kulturi
  11.      primitivízem  -zma m () slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost
  12.      primitivizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo
  13.      primitívka  -e ž () slabš. neizobražena, nekulturna ženska: imel jo je za primitivko
  14.      primitívnost  -i ž () lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost
  15.      primočíti  -móčim dov. ( ọ́) nar. narediti kaj mokro, navadno z vodo: spomladi je dež obilno primočil / brezoseb. dobro bi bilo, če bi ajdi malo primočilo
  16.      prímogenitúra  -e ž (-) jur. prvorojenstvo: načelo primogeniture
  17.      primòj  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: primoj, to bi naredil / v prislovni rabi zvečer bom za primoj doma zagotovo
  18.      primòjdevét  in primojdevét medm. (-ẹ̑; ẹ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: lepa pa je, primojdevet
  19.      primòjdúha  in primojdúha medm. (-ū; ū) star. izraža podkrepitev trditve: ne grem, primojduha, da ne grem
  20.      primòjdún  in primojdún medm. (-; ) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdun, ravno prav si prišel
  21.      primòjdúnaj  in primojdúnaj medm. (-ū; ū) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdunaj, vino ni slabo
  22.      primòjdúš  in primojdúš medm. (-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš / v prislovni rabi: obljubil je za primojduš, da bo prišel; rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja zagotovo
  23.      primojdúšanje  -a s (ū) glagolnik od primojdušati se: slišati je bilo stokanje in glasno primojdušanje
  24.      primojdúšar  -ja m () pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je postopač in primojdušar
  25.      primojdúšati se  -am se nedov. (ū) pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA