Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rilo (1224)



  1.      rilóga  -e ž (ọ̑) obrt. tirnica, drsni tir (pri karnisi)
  2.      aprílov  -a -o () pridevnik od april: aprilov sneg
  3.      berílo  -a s (í) 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja // sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila 2. raba peša kar je namenjeno za branje; čtivo: detektivke so zabavno berilo; mladinsko berilo 3. zastar. branje: prenehala je z berilom ◊ rel. berilo odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
  4.      berílov  -a -o () pridevnik od beril: berilova barva
  5.      bodrílo  -a s (í) knjiž. spodbuda: klici gledalcev so mu bili pomembno bodrilo; tvoje besede so mi v bodrilo
  6.      čarílo  -a s (í) knjiž. kar ima čarovno moč: verjeti v moč čarila
  7.      darílo  -a s (í) kar je dano komu v last brez plačila: dati, dobiti darilo; novoletna darila; poročno darilo; zmagovalcem so razdelili častne nagrade in praktična darila // zastar. nagrada: razpisati darila za najboljše delo
  8.      govorílo  -a s (í) 1. nav. mn. govorilni organ: njegova govorila še niso vajena novega napora 2. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer: vpiti v govorilo
  9.      iskrílo  -a s (í) elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo: krogelno iskrilo
  10.      krílo 1 -a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja 2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo 3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu // s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo 4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti sovražnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej // s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke ● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujnaaer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk
  11.      krílo 2 -a s (í) 1. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa: obleči krilo in bluzo; biti v krilu; dolgo krilo; nabrano, nagubano krilo; široko športno krilo / hlačno krilo krojeno kot hlače / spodnje krilo del ženskega spodnjega perila v obliki krila // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: ogreje se za vsako krilo; samo za krili leta 2. star. naročje: vzeti otroka na krilo; položiti glavo materi v krilo / knjiž. vrnil se je v krilo domovine ● star. hodi še v krilu je še otrok; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere
  12.      krílovka  -e ž (í) muz. trobenta z mehkim in temnim zvokom: igrati (na) krilovko
  13.      merílo  -a s (í) 1. priprava z označenimi enotami za merjenje: popravljati, pregledovati merila; leseno, zložljivo merilo / milimetrsko meriloteh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov 2. navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje: določiti, uskladiti merila; za merilo so vzeli lansko povprečje; etična, politična merila; ocenjevati po objektivnih, strogih merilih; merila za delitev dohodka ● presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo 3. razmerje med merami, razsežnostmi kakega področja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resničnimi, naravnimi merami: zmanjšati, zvečati merilo / narediti, narisati v merilu 1 : 100; zemljevid v merilu 1 : 300.000 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: to je pomembno v državnem, občinskem merilu; v svetovnem merilu je na desetem mestu; v merilu Jugoslavije to ne pomeni veliko za Jugoslavijo, v Jugoslaviji; tovarna uživa ugled v mednarodnem merilu mednarodni ugled
  14.      mirílo  -a s (í) knjiž. pomirjevalno sredstvo: korenika te rastline se uporablja kot mirilo za srce
  15.      modrílo  -a s (í) 1. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo z modrilom; predalčki s škrobom in modrilom 2. redko ličilo modre barve: oči si je podčrtala z modrilom 3. modro barvilo: prekriti z modrilom ◊ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve; kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve; metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin
  16.      opozorílo  -a s (í) 1. kar koga seznanja, seznani s tem, kar mora upoštevati: prejel je njegovo opozorilo na nevarnost / izkušnje nam morajo biti dovolj močno opozorilo / poslati komu opozorilo; spregledal je opozorilo na cesti opozorilni napis, znak 2. kar koga seznanja, seznani z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: ni poslušal materinih opozoril, naj ne hodi več tja 3. glagolnik od opozoriti: opozorilo nemirnih otrok
  17.      ostrílo  -a s (í) priprava za ostrenje: potegniti z ostrilom; jekleno ostrilo; ostrilo za nože
  18.      perílo  -a s (í) 1. oblačila in predmeti za gospodinjstvo, narejeni iz pralnega blaga: likati, obešati, prati perilo; zlagati perilo v omaro; nosi samo bombažno, sintetično perilo; čisto, umazano perilo; tovarna perila; košara za perilo / pisano perilo navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno; posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; spodnje perilo ki se nosi neposredno na telesu; žensko spodnje periloekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih // star. pranje: s perilom je prislužila nekaj denarja / dati zastore v perilo 2. navadno v zvezi mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: dobiti, imeti mesečno perilo; neredno mesečno perilo
  19.      pomirílo  -a s (í) pomirjevalno sredstvo: jemati pomirila; zaužiti preveliko dozo pomirila
  20.      ponazorílo  -a s (í) kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: uporabljati ponazorila pri pouku; besedilo so opremili s ponazorili / v ponazorilo, za ponazorilo navedimo naslednje številke
  21.      posvarílo  -a s (í) star. svarilo, opozorilo: zaradi njegovega posvarila je ostal kar doma; zahvalila se mu je za dobrohotno posvarilo
  22.      poverílo  -a s (í) zastar. mandat, pooblastilo: dobil je poverilo in častne pravice ministra / podpisati poverilo
  23.      prilòg  -óga m ( ọ́) 1. pisar., v prislovni rabi, v zvezi v prilog v korist, v prid: to govori njemu v prilog / navesti dokaze v prilog svoje trditve za utemeljitev, podkrepitev; organizirati demonstracije v prilog neodvisnosti za neodvisnost 2. zastar. dodatek, pojasnilo: to je opis osjega gnezda - prilog: dejal bi, da ga je pisal pesnik
  24.      prilóga  -e ž (ọ̑) 1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu: navesti, oštevilčiti priloge; dopis, prošnja s prilogami / kot prilogo, v prilogi vam pošiljamo zahtevane dokumente 2. zal. del časopisa, knjige s posebnim oštevilčenjem strani ali brez oštevilčenja, ki je samostojna enota: časopis ima vsak teden prilogo / barvna ki ima slike v barvah, slikovna priloga ki obsega slike, risbe, zemljevide; radijska priloga 3. gastr. jed kot dodatek h glavni jedi: dati za prilogo krompir, riž; priloga h kuhani govedini; samostojne jedi in priloge
  25.      prilomástiti  -im dov.) silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: medved prilomasti iz grmovja; moža sta prilomastila skozi goščo / ekspr. bili so pri večerji, ko je prilomastil v hišo hrupno prišel

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA