Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rilec (107)

1.      rílec  -lca [u̯c] m (ȋ) 1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec // ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju 2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo 3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec 4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu // usta: dvignil je pijačo k rilcu ● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča ♪
2.      barílec  -lca m (ȋ) nar. lesen ročni sodček: natočiti barilec vina ♪
3.      borílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu ♪
4.      bratomorílec  -lca [u̯c] m (ȋ) kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca // ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci ♪
5.      časomerílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela: normirci in časomerilci 2. šport. sodnik, ki meri čas pri tekmovanju: časomerilci so tekmovalcu izmerili enak čas kot električna naprava ♪
6.      dolgorílec  -lca [u̯g-u̯c] m (ȋ) ekspr. žival z dolgim rilcem: ustrelil je velikega dolgorilca ♪
7.      dvókrílec  -lca m (ọ̑-ȋ) 1. aer. dvokrilnik: športni dvokrilec 2. nav. mn., zool. žuželke z enim parom zakrnelih kril, Diptera ♪
8.      dvorílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) redko dvorljivec ♪
9.      eléktrovarílec  in eléktro varílec -lca [tudi u̯c] m (ẹ̑-ȋ) kdor se poklicno ukvarja z varjenjem z električnim tokom ♪
10.      enakokrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. kljunate žuželke z dvema paroma enakih prozornih kril, Homoptera ♪
11.      gorílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen: gorilec pri plinskem štedilniku 2. grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv; gorilnik: butanski, plinski gorilec ♪
12.      grílec  -lca m (ȋ) nar. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom; grilček: grilci in kanarčki ♪
13.      gverílec  -lca m (ȋ) kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev ♪
14.      ježerílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala ♪
15.      kožekrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. žuželke z dvema paroma kožnatih prozornih kril, od katerih je zadnji par veliko manjši od sprednjega, Hymenoptera: sršeni, ose, čmrlji in drugi kožekrilci ♪
16.      kratkokrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. hrošči s kratkimi krili, Staphylinidae: kratkokrilci in mravlje ♪
17.      krílec  -lca m (ȋ) šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu: krilci so dobro pomagali obrambi in napadu / desni, levi krilec ♪
18.      merílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. kdor meri: merilec je spustil utež v vodo; merilec dolžine se je zmotil / uradni merilec žita / bil je merilec pri topu 2. priprava za merjenje: znanost potrebuje vse bolj natančne merilce časa ◊ teh. merilec hitrosti brzinomer; voj. merilec naprava za merjenje na zadnjem delu cevi strelnega orožja; merek ♪
19.      mirílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) knjiž. kdor miri, pomirja: mirilci so preprečili prepir in pretep ♪
20.      morílec  -lca [u̯c] m (ȋ) 1. kdor umori človeka: priznal je, da je morilec; postal je morilec; odkriti, ujeti morilca / publ. množični morilec kdor ubije ali da ubiti veliko ljudi / ekspr. fašistični morilci ♦ jur. množični morilec ki ubija zaradi koristoljubja, spolne naslade, maščevanja 2. slabš. kdor s svojim govorjenjem, zahtevami povzroča občutek neugodja, nejevolje: tega morilca se ne morem otresti ♪
21.      motrílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) raba peša opazovalec, gledalec: pozoren motrilec bi lahko odkril več / nepristranski motrilec mora priznati, da je odgovor pravilen ♪
22.      mrežekrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. žuželke, katerih krila imajo mrežasto razporejene žile, Neuroptera ♪
23.      očetomorílec  -lca [u̯c] m (ȋ) morilec (svojega) očeta: očetomorilec je bil obsojen na deset let strogega zapora ♪
24.      ostrílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) delavec, ki ostri kovinske predmete: nastavili so nekaj brusilcev in ostrilcev / tovarna izdeluje tudi mesoreznice in ostrilce ostrila ◊ film. član snemalne ekipe, ki skrbi za ostrino posnetkov ♪
25.      parílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) delavec, ki obdeluje surovino s paro: parilec lesa, tkanin, tobaka ♪

1 26 51 76 101