Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rila (7-31)

7.      gveríla  -e ž (ȋ) zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril ♪
8.      kamaríla  -e ž (ȋ) nav. slabš., navadno v monarhističnih državah skupina vplivnih oseb, ki zaradi lastnih koristi posega v odločanje vladarja ali vlade: spletke dvorne kamarile / kraljičina kamarila ♪
9.      krílast  -a -o prid. (í) podoben krilu, peruti: krilasta zgradba / krilasta koža na vratu ♪
10.      krilàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima krila: krilat samec mravlje; krilate žuželke / podoba krilatega dečka; krilat konj, lev / ekspr. zbrali so se vsi krilati pevci ptiči ● ekspr. krilate besede, fraze vznesene; ekspr. imel je krilat govor vznesen ◊ bot. krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia; strojn. krilata matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko ♪
11.      krilátec  -tca m (ȃ) 1. star. angel: dobri krilatci / božji, nebeški krilatec / kamnit krilatec ∙ evfem. oditi med krilatce umreti 2. ekspr., redko ptič: dajal je zobati krilatcem ♪
12.      krilática  -e ž (ȃ) vznesena beseda, besedna zveza s splošno znano vsebino: govornik je uporabljal bombastične fraze in krilatice / znane krilatice / ekspr. spustil je nekaj krilatic ♪
13.      mokríla  -ríl s mn. (ȋ) anat. organi, ki izločajo in odvajajo seč: bolezni mokril ♪
14.      nèkrilàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) nasproten, drugačen od krilatega: krilate in nekrilate žuželke; pingvini in še nekatere druge nekrilate ptice ♦ zool. v mravljišču so krilati samci in samice ter nekrilate delavke spolno nerazvite samice ♪
15.      nèprilagodljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne more prilagoditi: neprilagodljiv otrok, učenec; v novem okolju se ne znajde dobro, je precej neprilagodljiv; družbeno neprilagodljiv človek ♪
16.      nèprilagodljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram ♪
17.      nèprilagojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen ♪
18.      nèprilagojênec  -nca m (ȅ-é) psih. neprilagojen človek: pomagati neprilagojencem ♪
19.      nèprilagojênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost ♪
20.      okrilátiti se  -im se dov. (á ȃ) knjiž., redko dobiti krila: žuželke se okrilatijo ♪
21.      prilagájanje  -a s (á) glagolnik od prilagajati: prilagajanje učne snovi potrebam pouka / prilagajanje rastlin, živali življenjskim razmeram; doba prilagajanja; sposobnost hitrega prilagajanja / prilagajanje posameznika skupnosti; družbeno prilagajanje obsojenca ♪
22.      prilagájati  -am nedov. (á) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju // delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem prilagájati se dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevati ● publ. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje ♪
23.      prilágati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal // gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem 2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši 3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj ● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; redko pel je in vsi so prilagali peli zraven prilágati se zastar. prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju ♪
24.      prilagodévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prilagajati: ritem je treba prilagodevati vsebini pesmi; glasovi se prilagodevajo svojemu glasovnemu okolju / prilagodevati se svojim sodelavcem ♪
25.      prilagodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prilagoditi: prilagoditev cest sodobnemu prometu / prilagoditev rastline, živali; prilagoditev organizma na visoke temperature / prilagoditev novemu okolju; sposobnost za socialno prilagoditev ♪
26.      prilagodíti  -ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku // narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje ♪
27.      prilagodítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prilagoditev: prilagoditvena sposobnost / prilagoditvena doba doba prilagajanja ♪
28.      prilagodljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna ♪
29.      prilagodljívec  -vca m (ȋ) slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist ♪
30.      prilagodljívost  -i ž (í) 1. sposobnost za prilagajanje: priporočati prilagodljivost proizvodnje tržišču / prilagodljivost žuželk okolju; zmanjšana prilagodljivost na vremenske razmere / zaradi svoje prilagodljivosti je bil v družbi zelo priljubljen; prilagodljivost otrok 2. nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi: očitali so jim prilagodljivost; politična prilagodljivost ♪
31.      prilagojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prilagojenega: prilagojenost organizma na okolje / družbena prilagojenost otrok ♪

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207