Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rila (1.657-1.681)
- razkríti -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ) 1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril // s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe 3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili // narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico 4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen
izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli razkríti se ekspr. postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine razkrít -a -o: razkrita skrivnost; streha je že razkrita ♪
- razkuríti in razkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč ♪
- razletéti se -ím se dov., razlêtel se (ẹ́ í) 1. odleteti na več strani: ptice so se razletele; hitro se razleteti // pog. razbežati se: ob njegovem prihodu so se otroci razleteli / ko so se ljudje razleteli, se je vrnila na tisti kraj se razšli, se razkropili / njeni otroci so se razleteli po svetu se razšli, se razselili 2. hitro, sunkovito razpasti na dele, kose: udaril je po igrači, da se je razletela; posoda ji je padla iz rok in se razletela / ekspr. ogledalo se je razletelo na drobne kose / granata se je v zraku razletela; s pokom se razleteti ● ekspr. novica se je razletela po vsem mestu hitro razširila ♪
- rázlog -óga m (á ọ́) navadno s prilastkom kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: kaj je bil glavni razlog, da je tako dolgo okleval; to ni zadosten razlog, da tako ravnaš; imeti, navesti razloge za odpoved; pravi, prepričljiv, tehten razlog; razlogi za in proti / ekonomski, politični, verski razlogi; storiti kaj iz osebnih razlogov; publ. ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov zaradi bolezni / kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok / brez razloga se jeziš ♦ jur. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi ♪
- razméra -e ž (ẹ̑) nav. mn., navadno s prilastkom 1. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi, odnosi, ki vplivajo na življenje, dejavnost koga: razmere se spreminjajo; prilagoditi se razmeram; v takih razmerah ni mogoče delati; živeti v dobrih, slabih razmerah; razmere v družbi, državi, tovarni; razmere v njegovi družini so zelo težke / delovne razmere; gmotne, stanovanjske razmere; gospodarske, kulturne, politične razmere; razmere v znanosti // kar je opredeljeno z določenimi dejstvi na kakem območju in more vplivati na kako dejavnost: podnebne, vremenske razmere; poročilo o snežnih razmerah / prometne razmere v turistični sezoni 2. publ. mera, razsežnost: bazen olimpijskih razmer / stavka je zavzela velike razmere ● zastar. njuna razmera je bila skrivnost njuno ljubezensko razmerje; publ. v razmerah popolne svobode in neodvisnosti v popolni
svobodi in neodvisnosti; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire ♪
- razmérje -a s (ẹ̑) 1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu 2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi
/ intimno, ljubezensko, spolno razmerje // zunajzakonski odnosi moškega in ženske, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim 3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in cerkvijo / dobra medčloveška razmerja // v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja // v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka 4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju 5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi ◊ fiz. kompresijsko razmerje; geom.
delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jur. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; lingv. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin ♪
- razmrcváriti -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je razmrcvarila roko razmrcvárjen -a -o: biti razmrcvarjen; razmrcvarjena noga ♪
- razpénjati -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se
razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd ♪
- razperílo -a s (í) teh. priprava za razperjanje: razperilne klešče in druga razperila ♪
- razpéti -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je
pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪
- razplêsti -plêtem dov., razplêtel in razplétel razplêtla, stil. razplèl razplêla (é) 1. narediti, da kaj ni več spleteno: razplesti lase / razplesti kito, venček 2. narediti, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo je razpletlo korenine; korenine so se razpletle na vse strani 3. lit. postopno končati dogajanje: avtor razplete zgodbo v romanu / zaplesti in razplesti dramsko dogajanje ● ekspr. razplesti kako misel razviti; ekspr. razplesti uganko rešiti, razrešiti razplêsti se ekspr. iziti se, končati se: vsi so čakali, kako se bo stvar razpletla; vse se je srečno razpletlo // postati jasen, razjasniti se: položaj se je končno razpletel ● ekspr. ob tem dogodku se je razpletla anekdota je nastala, se je razširila; ekspr. po večerji se je razpletel pogovor začeli so govoriti, se pogovarjati razpletèn -êna -o: razpleteni lasje; korenine so
razpletene globoko v tleh; žile so razpletene po telesu ♪
- razpoložênje -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega:
gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪
- razpòn -ôna m (ȍ ó) 1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona 2. navadno s prilastkom razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika ● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko ◊ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma ♪
- razprostírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah ∙ ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši razprostírati se s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino 2. nav. ekspr. prihajati na kako
površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence razprostirajóč -a -e: okoli gradu razprostirajoči se vrtovi ♪
- razprostréti -strèm dov., razprostŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostreti zemljevid / ptič je razprostrl peruti in vzletel / razprostreti dlani; razprostrla je roke v objem razširila / knjiž. tulipan je razprostrl cvet se je razcvetel // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostreti odejo po travi ∙ ekspr. drevo je široko razprostrlo veje ima dolge, široke veje 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostreti lan, zrnje, da se suši razprostréti se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez senožeti so se razprostrle velike sence / po nebu so se razprostrli temni oblaki; pren. nad trgom se je razprostrla noč 2. postati viden, pokazati se: pred njim se je razprostrl nov svet / tukaj se razprostre najlepši del doline je
razprostŕt -a -o: razprostrt časopis; razprostrt pavji rep; razprostrte peruti; razprostrta preproga ♦ bot. razprostrta relika; razprostrta zvončnica travniška rastlina z modrimi cveti v latastem socvetju, Campanula patula ♪
- razrástek -tka m (ȃ) kar zraste, požene iz istega mesta na steblu, korenini: bujni razrastki na deblu / metličasti, pahljačasti razrastki // ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: mesto stoji na enem od razrastkov gore ♪
- rázred -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških
področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol.
sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
- razséžnost -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
- razstréti -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati; razstreti preprogo pred posteljo // razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja razstŕt -a -o: pred posteljo razstrta koža ♪
- razšíriti -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice,
lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal;
ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta
bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪
- razšopíriti -im dov. (í ȋ) postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabca sta razšopirila perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razšopiril rep razšopíriti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: petelin se je razšopiril in zakikirikal 2. ekspr. postati bahav, domišljav: fant se je prevzel in razšopiril ● ekspr. tak tako, se je razšopirila jezno, prezirljivo rekla; ekspr. razšopirili so se, kakor da so doma se udobno namestili neglede na druge razšopírjen -a -o: razšopirjeni labodi; razšopirjeno perje ♪
- raztégati -am nedov. (ẹ̄) zastar. raztezati: raztegati krila / gozd se raztega daleč proti severu sega ♪
- razvedrílo -a s (í) kar dela koga vedrega, dobro razpoloženega: potreben je počitka in razvedrila; šport je njegovo najljubše razvedrilo; zdravo razvedrilo; brati za razvedrilo / publ. v kraju nimajo nobenega kulturnega razvedrila ♪
- razviháriti -im dov. (á ȃ) ekspr. narediti zelo razgibano, valovito: burja je tako razviharila vodo, da ni bilo mogoče veslati / razvihariti valove // zelo razvneti, vznemiriti: s svojim nastopom je razviharil vse mesto / razvihariti dušo, srce / razvihariti strasti razviháriti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom se je razviharilo neurje; čas se je razviharil kakor nevihta razvihárjen -a -o: domov je prišel ves razviharjen; razviharjeno morje ♪
- razvíjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič c) zvito: razvijati lepak, zastavo 2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo; razvijati knjižni jezik; znanost se hitro razvija; gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek // delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest 3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja 4. z rastjo dosegati
nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine; razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče; razvijati z razvijalcem razvíjati se 1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo // prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo 2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati // dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste 3. s
prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca ♦ meteor. nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska 4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje ● publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje razvijajóč -a -e: razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina ♪
1.532 1.557 1.582 1.607 1.632 1.657 1.682 1.707 1.732 1.757