Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ril (401-425)


  1.      varílnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za varjenje: delati v varilnici; kovačnica in varilnica ♪
  2.      varílnik  -a m (ȋ) teh. varilni aparat: preizkusiti varilnik / varilnik za obločno varjenje ♪
  3.      varílski  -a -o [tudi u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na varilce ali varjenje: varilsko delo / varilski predpasnik; varilske rokavice; varilska očala očala za zaščito oči pri (plamenskem) varjenju / varilske klešče; varilsko kladivo / varilski inženir, tehnik / varilska šola ♪
  4.      varílstvo  -a [tudi u̯s] s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z varjenjem: razvoj varilstva // veda o tej dejavnosti: inženir varilstva ♪
  5.      vedrílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) redko 1. kdor kje vedri: vedrilci pod napuščem 2. knjiž. veter, ki povzroča, da se nebo vedri: zapihal je vedrilec / veter vedrilec ♪
  6.      vèlerílec  -lca [tudi u̯c] m (ȅ-ȋ) zool. metulj somračnik z dolgim sesalom, Macroglossum stellatarum ♪
  7.      vetrílen  -lna -o prid. (ȋ) ki je za vetrenje, zračenje: vetrilne naprave; vetrilna odprtina ♪
  8.      vetrílnik  -a m (ȋ) knjiž. 1. ventilator: vključiti vetrilnik / stropni vetrilnik 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: v strop napravljen vetrilnik / iz kurilnice vodeči vetrilnik ♪
  9.      vetrílo  -a s (í) 1. knjiž. ventilator: izključiti vetrilo / namizno vetrilo 2. knjiž. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: napraviti vetrilo v stropu hleva 3. teh. priprava, ki daje, oddaja močen tok zraka: dovajati zrak v peč z vetrili / batno vetrilo ♪
  10.      virílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. moški: virilen glas / virilen nastop možat, odločen 2. jur., v nekaterih državah ki je član kakega predstavniškega telesa po svojem rodu ali položaju in glasuje zasebno: biti virilni član deželnega zbora / imeti virilni glas v parlamentu ♪
  11.      virilíst  -a m (ȋ) jur., v nekaterih državah kdor je član kakega predstavniškega telesa po svojem rodu ali položaju in glasuje zasebno: škof in rektor univerze sta bila virilista; virilisti in voljeni člani parlamenta ∙ knjiž. velesile so virilisti Varnostnega sveta nevoljeni stalni člani ♪
  12.      visokokrílec  -lca m (ȋ) aer. visokokrilnik: izdelovati visokokrilce ♪
  13.      visokokrílnik  -a m (ȋ) aer. letalo s krili ob zgornjem robu trupa: visokokrilnik in nizkokrilnik ♪
  14.      vzkríliti  -im dov. (í ȋ) s končinami narediti gib navzgor: štorklja je še nekajkrat vzkrilila in odletela; vzkriliti z rokami ♪
  15.      zakrílce  -a s (ȋ) aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku: spustiti zakrilca; predkrilce in zakrilce ♪
  16.      zakríliti  -im dov. (í ȋ) s končinami narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: petelin zakrili in zakikirika / ugotavljati, kolikokrat na sekundo žuželka zakrili / zakriliti s krili // z rokami vstran od telesa narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: od jeze, veselja zakriliti / zadeti vojak je zakrilil in padel / zakriliti z rokami // narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: roke zakrilijo po zraku / roka mu zakrili v jezni kretnji ● ekspr. ptica zakrili pod nebo zleti ♪
  17.      zaverílnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȋ) star. zavorna veriga ♪
  18.      zlatokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj ♪
  19.      zorílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zorenje: vlaženje zorilnih prostorov za sir / zorilni negovalni postopki ♪
  20.      zorílnica  -e ž (ȋ) prostor za dozorevanje sadja, zoritev živil: zgraditi zorilnico in več hladilnic; zorilnica sira; zorilnica za banane ♪
  21.      zorílnik  -a m (ȋ) agr. velika posoda iz nerjavnega jekla za zorenje smetane: pretočiti smetano v zorilnike ♪
  22.      žarílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) delavec, ki žari kovinske polizdelke, izdelke: zaposliti več žarilcev / žarilec žice ♪
  23.      žarílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žarjenje: žarilna temperatura / žarilna peč ♦ elektr. žarilna nitka nitka, ki jo električni tok ob prehodu segreje do žarenja; teh. žarilna svečka priprava z grelom, ki zažari in s tem pomaga pri vžigu vnetljive zmesi v dizlu ♪
  24.      žarílnica  -e ž (ȋ) metal. obrat za žarjenje kovinskih polizdelkov, izdelkov: delati v žarilnici ♪
  25.      žarílo  -a s (í) knjiž. sevalo: infrardeče žarilo ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA