Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ril (201-225)



  1.      poverílen  -lna -o prid. () polit., v zvezi poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države: poverilna in odpoklicna pisma
  2.      poverílnica  -e ž () nav. mn., polit. akreditivna pisma, poverilna pisma: izročiti, prejeti poverilnice
  3.      poverílo  -a s (í) zastar. mandat, pooblastilo: dobil je poverilo in častne pravice ministra / podpisati poverilo
  4.      prèdaprílski  -a -o prid. (-) ekspr. nanašajoč se na Jugoslavijo pred 6. aprilom 1941: predaprilska zakonodaja / predaprilska Jugoslavija
  5.      prèdkrílce  -a s (-) aer. gibljiva plošča na sprednjem robu krila, ki pri pristajanju omogoča zmanjšanje hitrosti letala
  6.      prilagájanje  -a s (á) glagolnik od prilagajati: prilagajanje učne snovi potrebam pouka / prilagajanje rastlin, živali življenjskim razmeram; doba prilagajanja; sposobnost hitrega prilagajanja / prilagajanje posameznika skupnosti; družbeno prilagajanje obsojenca
  7.      prilagájati  -am nedov. (á) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju // delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem prilagájati se dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevatipubl. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje
  8.      prilágati  -am nedov. () 1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal // gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem 2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši 3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj ● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; redko pel je in vsi so prilagali peli zraven prilágati se zastar. prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju
  9.      prilagodévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prilagajati: ritem je treba prilagodevati vsebini pesmi; glasovi se prilagodevajo svojemu glasovnemu okolju / prilagodevati se svojim sodelavcem
  10.      prilagodítev  -tve ž () glagolnik od prilagoditi: prilagoditev cest sodobnemu prometu / prilagoditev rastline, živali; prilagoditev organizma na visoke temperature / prilagoditev novemu okolju; sposobnost za socialno prilagoditev
  11.      prilagodíti  -ím dov., prilagódil ( í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku // narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje
  12.      prilagodítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prilagoditev: prilagoditvena sposobnost / prilagoditvena doba doba prilagajanja
  13.      prilagodljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna
  14.      prilagodljívec  -vca m () slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist
  15.      prilagodljívost  -i ž (í) 1. sposobnost za prilagajanje: priporočati prilagodljivost proizvodnje tržišču / prilagodljivost žuželk okolju; zmanjšana prilagodljivost na vremenske razmere / zaradi svoje prilagodljivosti je bil v družbi zelo priljubljen; prilagodljivost otrok 2. nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi: očitali so jim prilagodljivost; politična prilagodljivost
  16.      prilagojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prilagojenega: prilagojenost organizma na okolje / družbena prilagojenost otrok
  17.      prilagojeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prilagojevanje, prilagajanje: prilagojevalna sposobnost / dolgotrajni prilagojevalni procesi
  18.      prilagojevánje  -a s () prilagajanje: prilagojevanje industrije tržišču; sposobnost prilagojevanja / prilagojevanje na življenje v različnih okoljih / počasno prilagojevanje tujcev domačinom
  19.      prilagojeváti  -újem nedov.) prilagajati: prilagojevati naselja pokrajini / učitelj mora prilagojevati razlago učenčevim sposobnostim / prilagojevati se na življenje v vodi / prilagojevati se drug drugemu / priseljenci so se postopoma prilagojevali domačinom; svetovnonazorsko se prilagojevati
  20.      prílast  -i ž (í) agr. zelena krma: poleti krmijo s prilastjo, pozimi pa s silažo / na teh travnikih kosimo za prilast
  21.      prilástek  -tka m () 1. lingv. stavčni člen, ki določa odnosnico imenske besedne zveze: določiti prilastek / desni ki stoji za odnosnico, levi prilastek ki stoji pred odnosnico; neujemalni prilastek ki se v sklonu ne ujema z odnosnico; ujemalni prilastek ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico 2. knjiž. atribut: neodvisna država z vsemi prilastki / delo si lasti prilastek modernosti / salon z vsemi prilastki meščanske udobnosti
  22.      prilastítev  -tve ž () glagolnik od prilastiti si: prilastitev zemlje
  23.      prilastíti si  -ím si dov., prilástil si ( í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: obdolžili so ga, da si je prilastil nekaj denarja; prilastiti si zemljo / prilastila si je njihove zasluge za uspeh / ekspr. prilastila sta si najboljša sedeža zasedla sta 2. nav. ekspr. dobiti velik vpliv, oblast nad kom: svojega moža bi si rada popolnoma prilastila / hoteli so si prilastiti društvo prilastíti zastar. pripisati, prisoditi: svoji teoriji je prilastil oznako znanstvenosti prilaščèn -êna -o: vrniti prilaščene dragocenosti
  24.      prilástkov  -a -o prid. () nanašajoč se na prilastek 1: prilastkova raba pridevnika / prilastkov odvisnik
  25.      prilástkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na prilastek 1: prilastkovna raba pridevnika

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA