Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ril (126-150)



  1.      kurílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kurjenje: konec kurilne dobe / kurilni plin; kurilna naprava naprava za pridobivanje toplote iz goriva; kurilna vratca vratca kurišča; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafteteh. kurilna vrednost goriva količina toplote, ki jo odda gorivo pri gorenju
  2.      kurílnica  -e ž () 1. prostor, v katerem je peč manjše centralne kurjave: poleg kleti je bila še kurilnica 2. žel. stavba, v kateri se pripravi parna lokomotiva za vožnjo: delavci v kurilnici
  3.      kurílniški  -a -o prid. () nanašajoč se na kurilnico: kurilniški prostor / kurilniška služba
  4.      kurílnost  -i ž () teh. kurilna vrednost: visoka kurilnost črnega premoga
  5.      kvadrilijón  -a m (ọ̑) mat. četrta potenca milijona
  6.      kvadrílja  -e ž () knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka
  7.      lahkokríl  -a -o prid. ( ) knjiž. 1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice 2. ekspr. lahkoten, sproščen: njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge
  8.      lahkokrílka  -e ž () knjiž., ekspr. ptica, ki hitro, lahkotno leta: glej tiste lahkokrilke nad vodo ● knjiž., ekspr. pesem lahkokrilka lahkotna, sproščena pesem
  9.      leacríl  in leakríl -a [-kr-] m () tekst. poliakrilnitrilno vlakno italijanske proizvodnje: navitek leacrila // tkanina iz teh vlaken: zavese iz leacrila
  10.      leakril  gl. leacril
  11.      mandríl  -a m () zool. kratkorepa afriška opica s pisano dlako in kožo, Mandrillus sphinx
  12.      merílec  -lca [c in lc] m () 1. kdor meri: merilec je spustil utež v vodo; merilec dolžine se je zmotil / uradni merilec žita / bil je merilec pri topu 2. priprava za merjenje: znanost potrebuje vse bolj natančne merilce časa ◊ teh. merilec hitrosti brzinomer; voj. merilec naprava za merjenje na zadnjem delu cevi strelnega orožja; merek
  13.      merílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na merjenje: merilni aparat, trak; kupiti nove merilne naprave / merilno območje / merilna lestvica / merilne naprave na topu ♦ kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; merilna buča; teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav
  14.      merílnica  -e ž () prostor ali oddelek, v katerem se kaj meri, kontrolira: postal je vodja merilnice
  15.      merílnik  -a m () priprava za merjenje: električni, mehanski merilnik; astrolab, kompas in drugi merilniki ♦ elektr. merilnik napetosti voltmeter; teh. merilnik hitrosti brzinomer
  16.      merílo  -a s (í) 1. priprava z označenimi enotami za merjenje: popravljati, pregledovati merila; leseno, zložljivo merilo / milimetrsko merilo ♦ teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov 2. navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje: določiti, uskladiti merila; za merilo so vzeli lansko povprečje; etična, politična merila; ocenjevati po objektivnih, strogih merilih; merila za delitev dohodka ● presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo 3. razmerje med merami, razsežnostmi kakega področja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resničnimi, naravnimi merami: zmanjšati, zvečati merilo / narediti, narisati v merilu 1 : 100; zemljevid v merilu 1 : 300.000 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: to je pomembno v državnem, občinskem merilu; v svetovnem merilu je na desetem mestu; v merilu Jugoslavije to ne pomeni veliko za Jugoslavijo, v Jugoslaviji; tovarna uživa ugled v mednarodnem merilu mednarodni ugled
  17.      mezdrílen  -lna -o prid. () usnj. ki se uporablja za mezdrenje: mezdrilni nož, stroj
  18.      mirílec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor miri, pomirja: mirilci so preprečili prepir in pretep
  19.      mirílen  -lna -o prid. () knjiž. pomirjevalen: mirilno zdravilo
  20.      mirílo  -a s (í) knjiž. pomirjevalno sredstvo: korenika te rastline se uporablja kot mirilo za srce
  21.      močeríl  -a [tudi i] m () star. človeška ribica: literatura o močerilu
  22.      modrílo  -a s (í) 1. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo z modrilom; predalčki s škrobom in modrilom 2. redko ličilo modre barve: oči si je podčrtala z modrilom 3. modro barvilo: prekriti z modrilom ◊ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve; kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve; metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin
  23.      mokríla  -ríl s mn. () anat. organi, ki izločajo in odvajajo seč: bolezni mokril
  24.      morílec  -lca [c] m () 1. kdor umori človeka: priznal je, da je morilec; postal je morilec; odkriti, ujeti morilca / publ. množični morilec kdor ubije ali da ubiti veliko ljudi / ekspr. fašistični morilci ♦ jur. množični morilec ki ubija zaradi koristoljubja, spolne naslade, maščevanja 2. slabš. kdor s svojim govorjenjem, zahtevami povzroča občutek neugodja, nejevolje: tega morilca se ne morem otresti
  25.      morílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na morjenje: a) mučilne in morilne naprave; morilno orodje, orožje / ekspr. morilna cev, svinčenka / morilni plin; morilno sredstvo b) morilni oder; morilno mesto v taborišču c) nav. ekspr.: morilne bolezni; morilne rane / morilna slana / morilne skrbi morílno prisl.: ekspr. voda je morilno mrzla

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA