Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ril (101-125)


  1.      izparílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina ♦ fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro ♪
  2.      izparílnik  -a m (ȋ) teh. naprava, v kateri se (z vretjem) iz kapljevine izloča para: zgostiti mleko v izparilniku / na izparilniku v hladilniku se nabira led ♪
  3.      ježerílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala ♪
  4.      kadrílja  -e ž (ȋ) knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka: plesati kadriljo ♪
  5.      kamaríla  -e ž (ȋ) nav. slabš., navadno v monarhističnih državah skupina vplivnih oseb, ki zaradi lastnih koristi posega v odločanje vladarja ali vlade: spletke dvorne kamarile / kraljičina kamarila ♪
  6.      kožekrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. žuželke z dvema paroma kožnatih prozornih kril, od katerih je zadnji par veliko manjši od sprednjega, Hymenoptera: sršeni, ose, čmrlji in drugi kožekrilci ♪
  7.      kratkokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima kratka krila, kratke peruti: kratkokrile ptice 2. knjiž. ki nosi kratko krilo: kratkokrila dekleta ♪
  8.      kratkokrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. hrošči s kratkimi krili, Staphylinidae: kratkokrilci in mravlje ♪
  9.      kratkokrílka  -e ž (ȋ) knjiž., ekspr. ženska, ki nosi kratko krilo, navadno deklica: kratkokrilke in kratkohlačniki ♪
  10.      krílast  -a -o prid. (í) podoben krilu, peruti: krilasta zgradba / krilasta koža na vratu ♪
  11.      krilàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima krila: krilat samec mravlje; krilate žuželke / podoba krilatega dečka; krilat konj, lev / ekspr. zbrali so se vsi krilati pevci ptiči ● ekspr. krilate besede, fraze vznesene; ekspr. imel je krilat govor vznesen ◊ bot. krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia; strojn. krilata matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko ♪
  12.      krilátec  -tca m (ȃ) 1. star. angel: dobri krilatci / božji, nebeški krilatec / kamnit krilatec ∙ evfem. oditi med krilatce umreti 2. ekspr., redko ptič: dajal je zobati krilatcem ♪
  13.      krilática  -e ž (ȃ) vznesena beseda, besedna zveza s splošno znano vsebino: govornik je uporabljal bombastične fraze in krilatice / znane krilatice / ekspr. spustil je nekaj krilatic ♪
  14.      krílce 1 -a s (ȋ) manjšalnica od krilo1: pisano krilce metulja / krilce okna ◊ aer. krilce (letala) gibljiva plošča v krilu letala, s katero se spreminja smer leta; agr. krilce kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje ♪
  15.      krílce 2 -a s (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od krilo2: nosila je svetlo krilce / nabrano krilce ♪
  16.      krílec  -lca m (ȋ) šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu: krilci so dobro pomagali obrambi in napadu / desni, levi krilec ♪
  17.      krílen 1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krilo1: krilna kost; lepa krilna peresa / krilna vrata / krilni napad / krilni vojaki ◊ muz. krilni rog krilovka; strojn. krilna črpalka ročna črpalka, ki ima nihajoči bat; krilna matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale; šport. krilni igralec igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; um. krilni oltar tridelni gotski oltar z gibljivima stranskima deloma ♪
  18.      krílen 2 -lna -o (ȋ) pridevnik od krilo2: krilni žep ♪
  19.      kríliti  -im nedov. (í ȋ) s končinami delati gibe sem in tja, navadno neusklajeno: petelin je krilil s perutmi in pel; kriliti z nogami, rokami / otrok je brcal in krilil / ekspr. hodil je po vrvi in krilil z rokami lovil ravnotežje; pren., knjiž. bor krili v vetru krilèč -éča -e: grozil mu je, krileč s pištolo ♪
  20.      kríljenje  -a s (ȋ) glagolnik od kriliti: kriljenje z rokami / kriljenje ptice po zraku ♪
  21.      krílnik  -a m (ȋ) knjiž. kdor je na krilu (kake formacije): krilnik skupine / desni krilnik ♪
  22.      krílo 1 -a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja 2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo 3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu // s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo 4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti sovražnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej // s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke ● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna ◊ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk ♪
  23.      krílo 2 -a s (í) 1. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa: obleči krilo in bluzo; biti v krilu; dolgo krilo; nabrano, nagubano krilo; široko športno krilo / hlačno krilo krojeno kot hlače / spodnje krilo del ženskega spodnjega perila v obliki krila // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: ogreje se za vsako krilo; samo za krili leta 2. star. naročje: vzeti otroka na krilo; položiti glavo materi v krilo / knjiž. vrnil se je v krilo domovine ● star. hodi še v krilu je še otrok; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere ♪
  24.      krílovka  -e ž (í) muz. trobenta z mehkim in temnim zvokom: igrati (na) krilovko ♪
  25.      krílski  -a -o prid. (ȋ) šport., v zvezi krilska vrsta igralci, ki povezujejo obrambo in napad, zlasti pri nogometu: odlična igra krilske vrste ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA