Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (719-743)



  1.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija
  2.      ávstromarksízem  -zma m (-) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma
  3.      ávstroslavízem  -zma m (-) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
  4.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
  5.      avtomobílen  -lna -o prid. () redko avtomobilski: avtomobilna industrija
  6.      avtomobílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
  7.      ávtovakcína  -e ž (-) med. cepivo iz bakterij bolnika samega
  8.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
  9.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babicaetn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
  10.      bacíl  -a m () biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne
  11.      báker  -kra m (á) težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra ♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe // pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra
  12.      bakteriálen  -lna -o prid. () med. ki ga povzročijo bakterije: bakterialna bolezen
  13.      baktericíd  -a m () med. sredstvo za uničevanje bakterij
  14.      baktericíden  -dna -o prid. () med. ki uničuje bakterije: baktericidno zdravilo / baktericidno delovanje antibiotikov
  15.      bakteriofág  -a m () biol. virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah
  16.      bakteriolíza  -e ž () biol. raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi
  17.      bakteriologíja  -e ž () veda o bakterijah
  18.      bakteriolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bakteriologijo: bakteriološki laboratorij; poslati sluz na bakteriološko preiskavo / bakteriološka vojna
  19.      bakterióza  -e ž (ọ̑) agr. rastlinska bolezen, ki jo povzročajo bakterije: bakterioza macesna
  20.      balkánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejenešport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912-1913
  21.      balzámičen  -čna -o prid. (á) ki prijetno, blago diši: balzamična sapica / balzamičen vonj gozda
  22.      bánčnik  -a m () 1. vodilni bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo 2. v kapitalistični ekonomiki bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev
  23.      bánčništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu
  24.      bánka  -e ž () 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ ♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on! 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč
  25.      bankír  -ja m (í) v kapitalistični ekonomiki lastnik banke: industrijci in bankirji; ameriški bankirji / Anglija je bila svetovni bankir

   594 619 644 669 694 719 744 769 794 819  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA