Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (701-725)



  1.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje
  2.      asistènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
  3.      asistírati  -am nedov. () strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki
  4.      asociacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica
  5.      asociírati  -am nedov. in dov. () povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni; asociirati predstave; podobe se pri njem asociirajo nelogično asociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino
  6.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
  7.      ástrofizikálen  -lna -o (-) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij
  8.      astronómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih telesastr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
  9.      atebrín  -a m () farm. zdravilo proti malariji: imel je celo zalogo kinina in atebrina
  10.      atóm  -a m (ọ̑) najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi: razkrojiti v atome; atom elementa; atom vodika; jedro, zgradba atoma; teorija atomov; pren. posameznik je le atom celote; človek — atom makrokozmosa ♦ fiz. atom v vzbujenem stanju s prebitkom energije
  11.      atomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov; atomistična teorija ♦ psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi atomístično prisl.: materija je zgrajena atomistično
  12.      avdítor  -ja m () cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
  13.      áve  m neskl. (ā) knjiž. avemarija: na vasi je zazvonilo ave
  14.      ávra  -e ž () med. neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije
  15.      avríkelj  -klja m (í) bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula
  16.      ávstro-  prvi del zvez () nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
  17.      avstro...  ali ávstro... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob 2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem
  18.      avstrofíl  -a m () kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo
  19.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija
  20.      ávstromarksízem  -zma m (-) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma
  21.      ávstroslavízem  -zma m (-) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
  22.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
  23.      avtomobílen  -lna -o prid. () redko avtomobilski: avtomobilna industrija
  24.      avtomobílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
  25.      ávtovakcína  -e ž (-) med. cepivo iz bakterij bolnika samega

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA