Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (5.551-5.575)



  1.      zaprepáščati  -am nedov. (á) neustalj. neprijetno presenečati, osupljati: tako ravnanje ljudi zaprepašča
  2.      zaprepáščenje  -a s () neustalj. neprijetno presenečenje, osuplost: tolikšna neodgovornost vzbuja zaprepaščenje
  3.      zaprêsti  -prêdem in zaprésti -prédem dov., zaprèl zaprêla in zapréla (é; ẹ́) 1. oviti, obdati z izločenimi nitmi, s pajčevino: pajek je zapredel muho; gosenica se zaprede / zapresti jajčeca v mešiček / zapresti okno s pajčevino / ekspr.: megle so zapredle vrhove ovile, obdale; zapredla ga je noč 2. oglasiti se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: kdaj pa kdaj je maček glasno zapredel / maček je legel k peči in zapredel začel presti 3. ekspr. tiho reči, povedati: zdaj razumem, je zapredel 4. v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem; zaplesti: zapresti koga v kako zadevo // z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapresti koga v pogovor, razpravo ● ekspr. zapresti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj; ekspr. trda mu je zapredla prišel je v neprijeten, nevaren položaj zaprêsti se, in zaprésti se ekspr., v zvezi z v prepustiti se, predati se čemu: zapresti se v molk, žalost / zapresti se v spomine zapredèn -êna -o in zapréden -a -o: biti zapreden v svoje misli; stavba, zapredena v meglo
  4.      zapretíti  -ím dov., zaprétil ( í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zapretili so mu, da ga bodo pretepli; zapretiti s tožbo, z zaporom // zastrašujoče zamahniti: zapretiti komu s palico / šaljivo mu je zapretila s prstom zapretèn -êna -o: zapretena kazen
  5.      zapustíti  -ím dov., zapústil ( í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje // izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo 2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti // izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / v osmrtnicah nenadoma nas je zapustil naš oče je umrl 3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo // prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili 4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil 5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest 6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest 7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo 8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike ● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti zapustíti se nav. ekspr. zanemariti se: ženske se v teh letih rade zapustijo / postal je odličen mojster, toda kmalu se je zapustil zapustívši star.: zapustivši prijateljico, je stekla proti domu zapuščèn -êna -o 1. deležnik od zapustiti: skrbeti za zapuščene otroke; umrl je od vseh zapuščen; pravkar zapuščena soba 2. ekspr. neurejen, zanemarjen: zapuščen sadovnjak; vrt je zaradi bolezni gospodarja čisto zapuščen 3. ekspr. prazen, nenaseljen: zapuščena vas / okoli doma je bilo vse tiho in zapuščeno / zapuščeni rovi v rudniku 4. ekspr. osamljen, sam: po smrti moža se je počutila zelo zapuščena
  6.      zapuščênost  -i ž (é) 1. stanje zapuščenega: sprijazniti se z zapuščenostjo od vseh / zapuščenost nekdaj negovanih parkov neurejenost, zanemarjenost 2. ekspr. praznost, nenaseljenost: hiša se je zaradi zapuščenosti začela podirati / zapuščenost polj jeseni 3. ekspr. osamljenost, samota: tolažiti koga v zapuščenosti; občutek zapuščenosti
  7.      zarásel  -sla -o tudi zarástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) prekrit, zapolnjen z rastlinami: zarasel grob; zarasle poti / z gozdovi zarasla pobočja / z bršljanom zarasla uta obrasla / očistiti zarasel akvarij prepoln rastlin / v obraz je bil ves zarasel v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobritles. zarasla grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; prim. zarasti
  8.      zaregljáti  -ám dov.) 1. oglasiti se z glasom rega: tu in tam je zaregljala kaka žaba / žabe so hkrati zaregljale začele regljati 2. povzročiti enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: namesto zvonjenja so zaregljale raglje / ekspr. sredi noči je zaregljal mitraljez / strojnice so zaregljale s stolpa 3. slabš. neprijazno, jezno reči: predrzno mu je zaregljala v obraz zaregljáti se nar. zasmejati se: veselo se je zaregljala
  9.      zarenčáti  -ím dov., zarênči in zarénči; zarênčal in zarénčal (á í) 1. oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: ko je stopil k vratom, je pes zarenčal 2. slabš. reči z nizkim, neprijaznim glasom: med pogovorom je večkrat nekaj zarenčal / zarenčal je, ker dvorišče ni bilo lepo pospravljeno razjezil se je, razburil se je
  10.      zarézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala 3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo // rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les 4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago 5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal // povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo // ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale 6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok ● ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj zarézati se 1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg // ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča 2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest ∙ ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele zarézan -a -o 1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže 2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust
  11.      zaríbati  -am dov. () 1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave: zaradi ugovarjanja ga je zaribal; s prenagljeno odločitvijo se je zaribal / nepričakovan napad je zaribal vso situacijo zapletel 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: v hipu ga je zaribal / ti molči o vzgoji, ga je zaribal ◊ grad. zaribati beton grobo zgladiti svežo betonsko površino zaríbati se 1. pog. prevarati se, zmotiti se: pri prodaji smo se zaribali 2. žarg., teh. poškodovati se zaradi prevelikega trenja med gibljivim in negibljivim delom: ležaji koles so se zaribali; če olje odteče, (se) valj motorja zariba zaríban -a -o: zariban bat ∙ pog. to življenje je že samo po sebi zaribano težavno, neprijetno
  12.      zaríti  -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani zaríti se 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo // spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil // ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige ● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg
  13.      zaséči  -séžem dov., zasézi zasézite; zaségel zaségla; nam. zaséč in zasèč (ẹ́) 1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili 2. jur. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo 3. jur. odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis 4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike 5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko 6. zastar. seči, doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd zaséžen -a -o: vrniti zasežene predmete
  14.      zasélek  -lka m (ẹ̑) zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju: to vas sestavljajo trije zaselki; pot vodi skozi zaselek; živeti v zaselku; hribovski, samoten zaselek / raztresen zaselek / počitniški zaselek
  15.      zasenčeváti  -újem nedov.) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: s slamo zasenčevati gredice / balkon so poleti zasenčevali 2. dajati, delati senco: košat hrast zasenčuje hišo; zgornje veje preveč zasenčujejo spodnje dele krošnje / slamnik ji je zasenčeval obraz / temne trepalnice so zasenčevale njene oči 3. ekspr. delati, povzročati, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: skrbi mu zasenčujejo obraz // delati, povzročati, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: veliko trpljenje zasenčuje njegovo življenje / žalost zaradi te smrti mu je dolgo zasenčevala duha 4. ekspr. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta napaka zasenčuje prejšnje uspehe / s svojo dobro igro zasenčuje druge igralke
  16.      zasénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: zasenčiti cvetočo lončnico; zasenčiti sadike z vejami / zasenčiti si oči z dlanjo, roko 2. dati, narediti senco: oblak zasenči jezero; drevo zasenči zelenico pred hišo / klobuk mu je zasenčil obraz // s kako pripravo, nameščeno na določeno mesto, narediti, povzročiti, da se svetloba v določeni smeri ne širi: zasenčiti svetilko 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: žalost mu zasenči obraz // narediti, povzročiti, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: nič ni moglo zasenčiti njegove ljubezni / občutek krivde mu je zasenčil dušo / nesrečni dogodek mu je zasenčil duha 4. ekspr. povzročiti, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta dogodek je zasenčil vse druge / s svojim uspehom zasenčiti sošolce ◊ avt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej zasénčen -a -o: zasenčen del odra; od žalosti zasenčen obraz ♦ avt. zasenčene luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; med. zasenčena pljuča pljuča z bolezensko spremembo, vidno na rentgenskem posnetku kot ena ali več svetlih lis; rad. zasenčen kraj kraj, kjer je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen
  17.      zasesáti  -ám [sǝs in ses] dov.) začeti sesati: otrok je prijel stekleničko in zasesal zasesáti se navadno s prislovnim določilom s sesanjem priti v zelo tesen dotik s čim: otrok se je zasesal v materine prsi in začel piti / zasesati se v srbeči palec / zasesal se je v njene ustnice ∙ ekspr. z očmi se je zasesal v njen obraz nepremično se je zagledal
  18.      zasévek  -vka m (ẹ̑) 1. kar se kje zaseje: zasevek lanu je gost 2. med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: v krvi so se pojavili zasevki; obsevati zasevke / rakav zasevek
  19.      zasíčenost  -i ž () stanje zasičenega: zasičenost s sladkarijami / publ. zasičenost trga / ekspr. doživljajska zasičenost ♦ fiz. zasičenost zraka z vlago
  20.      zasipávati  -am nedov. () 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipavati položene cevi / veter zasipava stopinje // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipavati izkopani jarek s peskom / reka zasipava jezero // nar. nasipavati, vsipavati: zasipavati pšenico v grot 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: drobeče se kamenje mu zasipava noge / sneg zasipava gaz, sled // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: grušč zasipava jamo 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipavati koga s cvetjem / zasipavati mesta z bombami // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: mine zasipavajo sovražnikove položaje 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipavati koga s pismi / zasipavati koga s prijaznostmi
  21.      zasítiti  -im dov.) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena: tečna jed človeka hitro zasiti 2. ekspr. narediti, povzročiti, da postane komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje: zasititi koga z obljubami / zasititi jezik z narečnimi izrazi / zasititi svojo strast; zasititi željo koga po potovanjih 3. fiz. narediti, povzročiti, da kaka snov sprejme vase največjo mogočo količino česa: zasititi zrak s paro 4. publ. z veliko količino blaga narediti, povzročiti, da je ponudba večja od povpraševanja: zasititi trg / zasititi potrošnjo zasítiti se 1. postati tako sit, da je hrana odveč, nezaželena: pri jedi se takoj zasiti / zasititi se s sladkarijami 2. ekspr. postati komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje: zasititi se ljubezni / zasititi se sonca in morja / zasititi se družbe koga 3. fiz. sprejeti vase največjo mogočo količino česa: zrak se je zasitil s paro / les se je zasitil z vlago 4. publ. postati tako poln blaga, da je ponudba večja od povpraševanja: trg se je zasitil zasíčen -a -o: z vlago zasičen zrak; trg je zasičen ∙ zasičen vonj vonj, katerega izrazitost, polnost ne more biti še večja
  22.      zaskomínati  -am dov. (í) brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: ko je ugriznil v jabolko, ga je zaskominalo; ob pogledu na kisle kumarice ga kar zaskomina // dobiti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo 2. ekspr. začutiti željo po čem: zaskominalo ga je po plesu; zaskominalo ga je, da bi kaj več izvedel o njih / zaskominalo ga je po pijači; zaskominalo se mu je po družbi prijateljev / v osebni rabi bogastvo ga je zaskominalo
  23.      zaskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: zaskrbelo jo je za otroka; zaskrbelo ga je, da so na napačni poti / v osebni rabi: dolgovi so nas zaskrbeli; poslabšanje stanja jih je močno zaskrbelo ● ali so poškodbe hude, jo je zaskrbelo je zaskrbljeno vprašala zaskrbljèn -êna -o ki je v skrbeh: biti, postati zaskrbljen; zaskrbljen zaradi česa, za kaj; zaskrbljena mati; vsa zaskrbljena je čakala na izvide // ki izraža skrb: zaskrbljen obraz, pogled; prisl.: zaskrbljeno gledati, vzdihniti
  24.      zasladíti  -ím dov., zasládil ( í) knjiž. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem: zasladiti zrak z jabolki, medom 2. narediti kako uživanje hrane prijetno s čim sladkim, zaužitim na koncu: zasladiti kosilo s skledo jagod 3. ekspr. z zaužitjem česa sladkega narediti kaj bolj prijetno: rada si zasladi življenje s torto // narediti kaj bolj prijetno: zasladiti pogovor s šalami zaslajèn -êna -o: zaslajen zrak ∙ knjiž. zaslajena voda v orientalskem okolju voda z dodanim sladkorjem in navadno tudi dišavami kot osvežujoča pijača
  25.      zaslepljeváti  -újem nedov.) večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo / ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami zaslepljujóč -a -e: zaslepljujoč blisk; zaslepljujoča strast

   5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA