Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (544-568)



  1.      stároavstríjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na staro Avstrijo: staroavstrijske razmere / staroavstrijska natančnost, miselnost
  2.      stêreofotogrametríja  -e ž (-) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo
  3.      stereometríja  -e ž () geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo
  4.      stórija  -e ž (ọ́) ekspr. 1. zgodba, povest: brati, pripovedovati storije; poučne ljudske storije; storije o grških junakih / vsaka kmetija ima svojo storijo // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: po vasi so krožile čudne storije; te storije pripoveduj komu drugemu 2. neprijeten dogodek, afera: ne mara se spomniti na to storijo; tudi on je povezan s to storijo / pogrevati staro storijo // doživljaj, dogodek: pripovedovati o svojih ljubezenskih storijah; storije iz mladosti ∙ ekspr. to je pa čisto druga storija stvar je drugačna, kakor je kazalo
  5.      strojaríja  -e ž () star. strojarna1: iz strojarije je prihajal smrad po strojilih / izučiti se strojarije strojarske obrti
  6.      supozitórij  -a m (ọ́) med. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko; svečka
  7.      suspenzórij  -a m (ọ́) med. priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa: suspenzorij za modnik
  8.      svinjaríja  -e ž () slabš. 1. umazanija: počisti to svinjarijo na stopnicah / le kako more živeti v tej svinjariji v tem umazanem okolju, prostoru 2. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegove svinjarije; počenjati, uganjati svinjarije / govoriti svinjarije / to je navadna svinjarija // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: izlet so odpovedali? Svinjarija; svinjarija, če je to res 3. jed, navadno slabo pripravljena: te svinjarije ne bo jedel
  9.      šemaríja  -e ž () 1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava: prirediti pustno šemarijo 2. slabš. neprimerno, smešno dejanje: nehaj počenjati te šemarije
  10.      šlamparíja  -e ž () nižje pog. površno, slabo opravljeno delo: tvoj izdelek je prava šlamparija
  11.      šomoštríja  -e ž () star. učitelji, učiteljstvo: spori s šomoštrijo
  12.      špeceríja  -e ž () pog. živila, jestvine: nakupila je špecerijo za ves mesec; moka, olje, sladkor in druga špecerija; trgovec s špecerijo // trgovina z živili: kupiti v špeceriji
  13.      špeceríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na špecerijo: špecerijska trgovina / trgovec s špecerijskim blagom
  14.      štórija  -e ž (ọ́) pog. 1. zgodba, povest: napisati štorijo; poslušati, pripovedovati štorije; detektivske, pustolovske štorije; v romanu je opisana zapletena ljubezenska štorija // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same babje štorije; pripoveduje take štorije, da jim niti sam ne verjame 2. neprijeten dogodek, afera: to je bila umazana štorija // doživljaj, dogodek: povedal je zabavno štorijo s potovanja / ujeli so ga, pa je bilo štorije konec ● ekspr. to je pa dolga štorija o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi govoril, to je že stara štorija tako se navadno zgodi, tako stvari potekajo
  15.      študentaríja  -e ž () ekspr. študenti: vesela študentarija; vračanje študentarije s počitnic
  16.      švabaríja  -e ž () slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije
  17.      tapiseríja  -e ž () ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi: dvorano so krasile tapiserije; razstava tapiserij // ed. umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih preprog: področji njegovega ustvarjanja sta slikarstvo in tapiserija / razstava jugoslovanske tapiserije
  18.      telemetríja  -e ž () teh. pošiljanje podatkov s telemetrom: uporabiti telemetrijo; radarska telemetrija
  19.      telemetríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na telemetrijo: telemetrijska naprava / telemetrijska zveza
  20.      telúrij  -a m (ū) astr. priprava za ponazoritev kroženja Lune okrog Zemlje in obeh teles okoli Sonca
  21.      teoríja  -e ž () 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile; postaviti novo teorijo; ekonomske, marksistične teorije; teorija časa, osebnosti; teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija // skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija; teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; žarg., avt. vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije 3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku ima svojo teorijo 4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo; neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače ◊ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; lingv. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev
  22.      teoríjica  -e ž () ekspr. manjšalnica od teorija: zavračati razne teorije in teorijice o družbi
  23.      teoríjski  -a -o prid. () teoretičen: teorijske priprave športnikov / teorijska jedrska fizika
  24.      tepidárij  -a m (á) arheol. prostor z mlačno kopeljo v rimskih kopališčih: kopati se v tepidariju; tepidarij in frigidarij
  25.      terárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje manjših kopenskih živali: opazovati kuščarje, želve v terariju; terarij in akvarij

   419 444 469 494 519 544 569 594 619 644  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA