Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (3.869-3.893)


  1.      priséganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od prisegati: priseganje na sodišču / priseganje zvestobe / prehudo priseganje na kako teorijo ♪
  2.      priségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede ♪
  3.      priseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od priseljevati se: priseljevanje v industrijsko razvite države, mesta ♪
  4.      priseljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) prihajati živet, prebivat kam: priseljevati se v industrijsko razvite dežele ♪
  5.      prisesáti se  -ám se [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s priseski se pritrditi na podlago: sipa se z lovkami prisesa na steno akvarija 2. sesajoč se pritisniti k čemu: dojenček se je prisesal na materine prsi / ekspr. oklenila se ga je in se mu prisesala na ustnice / ekspr. v strahu se je prisesal k steni stisnil ∙ ekspr. njegovi pogledi so se prisesali na njen obraz nepremično je gledal njen obraz ♪
  6.      prisíliti  -im dov. (í ȋ) s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon // narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine ● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga prisíljen -a -o 1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen 2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena 3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena ● bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen ♪
  7.      priskákati  in priskakáti -skáčem, stil. priskákati -skákam dov., priskáčite, tudi priskákaj, tudi priskakájte (á á á; á) skakajoč priti: iz gozda je priskakal zajec; žabe priskačejo na breg / iz hiše so priskakali trije otroci; pes jim je priskakal naproti ● publ. priskakal si je odlično uvrstitev na tekmovanju v skokih je dosegel ♪
  8.      priskút  -i ž (ȗ) slabš. neprijeten, zoprn človek: ta priskut je dosegla svoje / kot psovka pri miru me pusti, priskut ♪
  9.      priskúta  -e ž (ȗ) 1. slabš. neprijeten, zoprn človek: še odgovoriti ni hotela tisti priskuti / kot psovka izgini, priskuta 2. knjiž. neprijetnost, zoprnost: kadar se je spomnil na dogodek, ga je obšla priskuta ♪
  10.      priskúten  -tna -o prid. (ú ū) ekspr. neprijeten, zoprn: priskuten človek / taki opravki so mi priskutni; imeti priskutne navade; že misel na to mi je bila priskutna // nenaraven, izumetničen: pozdraviti s priskutno vljudnostjo; priskutno govorjenje, vedenje priskútno prisl.: priskutno se smejati ♪
  11.      priskútiti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed; vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo ♪
  12.      priskutljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. neprijeten, zoprn: priskutljiv obraz ♪
  13.      priskútnež  -a m (ȗ) slabš. neprijeten, zoprn človek: neki priskutnež me je nadlegoval ♪
  14.      priskútnica  -e ž (ȗ) slabš. neprijetna, zoprna ženska: ta priskutnica me je zadržala celo uro ♪
  15.      priskútnost  -i ž (ú) ekspr. neprijetnost, zoprnost: priskutnost vsiljivega človeka / vztrajal je kljub priskutnostim, ki jih je moral prenašati // nenaravnost, izumetničenost: priskutnost govorjenja, vedenja ∙ ekspr. tožil in vzdihoval je do priskutnosti zelo ♪
  16.      prisladkáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. prikupiti se: hotel se ji je prisladkati ● ekspr. spet se je prisladkal k nam pretirano prijazno prišel ♪
  17.      prismodíja  -e ž (ȋ) knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija ♪
  18.      prismójen  -a -o prid. (ọ́) ekspr. 1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje ∙ ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen 2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme prismójeno prisl.: prismojeno govoriti; prim. prismoditi ♪
  19.      prismúknjen  -a -o prid. (ȗ) ekspr. 1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji 2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega prismuknjenega vremena prismúknjeno prisl.: prismuknjeno govoriti, vesti se ♪
  20.      prispéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila ♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil ♪
  21.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪
  22.      pristoríti  -ím dov., pristóril (ȋ í) knjiž. 1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti 2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim ● knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti pristorjèn -êna -o: vse je bilo pravočasno pristorjeno ♪
  23.      pristríči  -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo pristrížen -a -o: pristriženi brki ♪
  24.      pristúda  -e ž (ȗ) 1. knjiž. gnus: to dejanje ga je navdajalo s pristudo; pristuda nad neurejenim življenjem ∙ knjiž., ekspr. do pristude dolgočasen zelo 2. slabš. neprijeten, zoprn človek: zapodil bom to pristudo ♪
  25.      pristúditi  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo ♪

   3.744 3.769 3.794 3.819 3.844 3.869 3.894 3.919 3.944 3.969  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA