Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (301-325)


  1.      modrijánčiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. filozofirati, modrovati: cel večer nam je modrijančil / ne modrijanči ♪
  2.      modrijániti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. filozofirati, modrovati: na stara leta je rad sedel pri čebelah in modrijanil / dolgo nam je modrijanil / ne modrijani zdaj, ko je treba prijeti za delo ♪
  3.      modrijánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od modrijan: tej modrijanki se dogodek ni zdel nič skrivnosten ♪
  4.      modrijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na modrijane: modrijanske besede; modrijansko ugibanje / modrijanski obraz modrijánsko prisl.: modrijansko gledati in tuhtati; modrijansko kaj povedati ♪
  5.      modrijánstvo  -a s (ȃ) ekspr. modrost: spoštoval je njegovo modrijanstvo / kaj je moje znanje proti njegovemu modrijanstvu ♪
  6.      modrijárh  -a m (ȃ) slabš. mislec, modrec: lažni modrijarh; kritika modrijarhov ♪
  7.      mojstríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. dejanje, za katero je potrebna velika izurjenost, spretnost: žival se je kmalu naučila vsakovrstnih mojstrij; biti vešč kaki mojstriji / to ni samo tehnična mojstrija ♪
  8.      mokaríja  -e ž (ȋ) star. trgovina z moko: ima gostilno in mokarijo ♪
  9.      moratórij  -a m (ọ́) fin., jur. pogodbeno odložen ali oblastveno odrejen odlog plačil zapadlih obveznosti: razglašen, uveden je bil moratorij vseh plačil; moratorij v plačevanju reparacij / transferni moratorij odlog plačil zapadlih obveznosti v tujino // publ. začasna opustitev česa: predvolilni moratorij večjih političnih akcij; moratorij za jedrske poskuse ♪
  10.      moríja  -e ž (ȋ) 1. ekspr. morjenje, ubijanje: preprečiti morijo; množična, zločinska morija; sredstvo za morijo / volk se je splazil v svinjak in začel morijo // vojna: govorila sta o življenju, ki ga bosta začela, ko bo konec morije; v tretjem letu velike morije je šel prvič v boj / ta morija je bila najbolj krvava v vsej vojni boj, spopad 2. slabš. kar povzroča občutek neugodja, nejevolje: spet se je začela morija s pobiranjem smeti / zima je bila zanj enolična morija / težko je prenašal njegove neskončne morije ♪
  11.      mularíja  -e ž (ȋ) pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: mularija se je obešala na kolo, voz; prepovedujem ti igrati se s to mularijo / kot nagovor vam bom že pokazal, koga boste imeli za norca, mularija grda // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi sama mularija; mularija naše ulice / odpeljal je svojo mularijo na sprehod sinove in hčere ♪
  12.      nàdprijèm  -éma m (ȁ-ȅ ȁ-ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri kateren sta palca rok na notranji strani: nadprijem in podprijem ♪
  13.      nátrij  -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Na: natrij v spojinah ♪
  14.      nátrijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na natrij: natrijeve soli, spojine / natrijev aluminat, bikarbonat, hidroksid, klorid, sulfat; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom ♦ teh. natrijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana natrijeva para ♪
  15.      nèizpríjen  tudi nèspríjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle ♪
  16.      nemškutaríja  -e ž (ȋ) nemškutarji: čemu se siliš v to nemškutarijo ♪
  17.      nèoprijemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega ♪
  18.      nèprijátelj  -a m (ȅ-ȃ) zastar. sovražnik, nasprotnik: s tem si je nakopal veliko neprijateljev ♪
  19.      nèprijáteljski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni prijateljski: prijateljske in neprijateljske države / zastar. neprijateljski sosedje sovražni, nasprotni nèprijáteljsko prisl.: neprijateljsko ravnati s kom ♪
  20.      nèprijávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni prijavljen: neprijavljeno zborovanje / neprijavljen radijski aparat ♪
  21.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
  22.      nèprijáznež  -a m (ȅ-ȃ) ekspr. neprijazen človek: sprejel me je tisti neprijaznež ♪
  23.      nèprijáznost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neprijaznega človeka: opazil je njegovo neprijaznost do sebe / neprijaznost odgovora / ekspr. neprijaznost vremena ♪
  24.      nèprijemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prijeti: zrak je neprijemljiv / ekspr. to je človekov neprijemljivi svet / neprijemljiva predstava o čem nejasna ♪
  25.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA