Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (2.701-2.725)


  1.      nèlagódnost  tudi nèlágodnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-á) lastnost, značilnost nelagodnega: motila ga je nelagodnost njenih kretenj // knjiž. neprijeten, neugoden občutek: ob njem ga je obšla nelagodnost; trenutni občutek ugodja se je spremenil v nelagodnost ♪
  2.      nèlép  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi // evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba nèlepó 1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti 2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal ♪
  3.      nèločljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota nèločljívo prisl.: neločljivo povezan, zvezan s čim ♪
  4.      nélson  tudi nélzon -a m (ẹ̑) šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik: izvesti nelson / držati nasprotnika v nelsonu ♪
  5.      némčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
  6.      nèmíl  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten ● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu ♪
  7.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  8.      némštvo  -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo // nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi ♪
  9.      nèobvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem ♦ jur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj ♪
  10.      néodarvinízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem ♪
  11.      nèodkritosŕčnost  -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost ♪
  12.      nèodlóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
  13.      nèokúsen  -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje ♪
  14.      néonka  -e ž (ẹ̑) zool. majhna južnoameriška riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, Hyphessobrycon innesi: gojiti neonke v akvariju ♪
  15.      nèoprézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) redko nepreviden, nepazljiv: do nesreče je prišlo, ker so bili delavci neoprezni / z neopreznim prijemom je sprožil kamenje nèoprézno prisl.: neoprezno ravnati s čim ♪
  16.      nèorokavíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili ∙ knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno ♪
  17.      nepázoma  prisl. (ȃ) zastar. 1. zaradi nepazljivosti: nepazoma je obstrelil prijatelja 2. neopazno: rad bi se nepazoma splazil proč ♪
  18.      nèpomíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) redko nepremičen: pomična in nepomična okna / stal je tam brez besed in nepomičen nèpomíčno prisl.: nepomično je upiral oči v prijatelja ♪
  19.      nèpopáčen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca ♪
  20.      nèpopóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
  21.      nèpotrében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
  22.      nèpoznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis ♪
  23.      nèprávi  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
  24.      nèpre...  predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ) za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno ♪
  25.      nèprepríčan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ni prepričan: kljub prijateljevemu prepričevanju je ostal neprepričan ♪

   2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA