Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (2.676-2.700)


  1.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu ♪
  2.      nèevklídski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic ♪
  3.      nèformálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi ♪
  4.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
  5.      nègalánten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade ♪
  6.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  7.      negativitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar je, obstaja kot a) negativno, neprijetno: nezadovoljstvo, trpljenje in druge negativitete b) negativno, nepopolno: bil je razpet med negativiteto in idealiteto c) negativno, v objektivni resničnosti neobstoječe: motivi soneta so: neobstoječi cvet, praznota vaze in druge negativitete ◊ filoz. negativiteta po Heglu kar je v dialektičnem protislovju s čim ♪
  8.      negírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata ♪
  9.      nègostoljúben  -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne ♪
  10.      nègostoljúbnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo ♪
  11.      negovánje  -a s (ȃ) glagolnik od negovati: negovanje bolnika / negovanje telesa / negovanje učenčevega izražanja; negovanje jezika / negovanje prijateljskih odnosov ♪
  12.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪
  13.      nèiskrén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka iskrenosti: neiskren človek, prijatelj / njegove besede in želje so neiskrene ♪
  14.      nèizpodbítnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizpodbitnega: neizpodbitnost teorije ♪
  15.      nèizpríden  tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizprijen: neizprideno dekle ♪
  16.      nèizrekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.: slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega ♪
  17.      nejevéra  -e ž (ẹ́) star. 1. nezaupanje, dvom: nejevera v uspeh / sprejemati novotarije z nejevero 2. brezverstvo: pisati proti nejeveri ♪
  18.      nékam  prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪
  19.      nékdaj  stil. nekdàj prisl. (ẹ̑; ȁ) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje dogajalo: bilo je prijetno kot nekdaj / nekdaj mogočna vojska; moj prijatelj, nekdaj ravnatelj te šole prej, včasih / že od nekdaj živijo tukaj od zdavnaj, zelo dolgo ♪
  20.      néki  prisl. (ẹ̑) 1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric // v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se 2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati ♪
  21.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  22.      nèkolegiálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) pog. netovariški, neprijateljski: biti nekolegialen / nekolegialni odnosi ♪
  23.      nèkovína  -e ž (ȅ-í) kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin ♪
  24.      nèlagóden  tudi nèlágoden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-á) 1. ki ni lagoden: okorne, nelagodne kretnje / njegovo življenje je bolj nelagodno kot lagodno 2. knjiž. neprijeten, neugoden: imeti nelagoden občutek pri čem / tesnoben, nelagoden mir; nelagodno razpoloženje nèlagódno tudi nèlágodno prisl.: nelagodno se počutiti ♪
  25.      nèlagódje  -a s (ȅ-ọ̑) knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje: v družbo je zanesel nelagodje; duševno nelagodje / obšlo ga je nekakšno nelagodje neprijeten, neugoden občutek ♪

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA