Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rij (26-50)



  1.      arijánstvo  -a s () rel. arianizem: sledovi arijanstva
  2.      árijec  -jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
  3.      árijka  -e ž (á) ženska oblika od arijec
  4.      árijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na arijce: arijski jeziki / arijska rasa
  5.      artêrija  -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija
  6.      artêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri
  7.      artileríja  -e ž () vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji
  8.      artileríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola
  9.      àsimetríja  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov
  10.      átrij  -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
  11.      átrijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš
  12.      avditórij  -a m (ọ́) prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju
  13.      ávemaríja  -e ž (ā-) rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni // molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: začela je moliti avemarijo
  14.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
  15.      avstrijakántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo: bil je iz bogate avstrijakantske družine / avstrijakantska miselnost
  16.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo
  17.      avstrijánski  -a -o prid. () zastar. avstrijski: avstrijanski denar; avstrijanska zemlja
  18.      avstríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh // nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
  19.      avstríjstvo  -a s () državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo
  20.      avstríjščina  -e ž () redko avstrijska nemščina: govoriti avstrijščino
  21.      ávtoindustríja  -e ž (-) avtomobilska industrija
  22.      babaríja  -e ž () nav. mn., ekspr., redko neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije
  23.      baharíja  -e ž () ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč; sama baharija ga je; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije
  24.      bajtaríja  -e ž () zelo majhno posestvo: prišla je z bajtarije na kmetijo
  25.      baktêrija  -e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA