Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

riža (64-88)


  1.      motorizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od motorizirati: motorizacija armade, prometa / motorizacija obdelovanja zemlje / motorizacija v kraju naglo napreduje 2. ekspr. motorna vozila: časi, ko še ni bilo motorizacije; sovražnik je uporabil vso svojo motorizacijo ♪
  2.      nèprizadét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
  3.      nèprizadétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo ♪
  4.      nèprizadéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki mu manjka prizadevnosti, vneme: neprizadeven delavec, učenec ♪
  5.      nèprizadévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprizadevnega človeka: zaradi njegove neprizadevnosti ga v službi niso cenili ♪
  6.      nèprizanesljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni prizanesljiv: neprizanesljiv nasprotnik; biti neprizanesljiv do lenih učencev / neprizanesljiv boj; njegova kritika je neprizanesljiva nèprizanesljívo prisl.: neprizanesljivo govoriti o kom ♪
  7.      nèprizanesljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprizanesljivega človeka: biti znan po neprizanesljivosti ♪
  8.      odkrížati se  -am se dov. (ȋ) znebiti se, otresti se: hitro, težko se ga je odkrižala / odkrižati se dolžnosti, skrbi za koga / ni se mogel odkrižati ljubosumnosti, misli nanjo odkrížati knjiž., redko oprostiti, rešiti: odkrižati koga dajatev ♪
  9.      parízar  -ja m (ȋ) nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar ♪
  10.      parízarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parizar: parizarska kolesa / parizarski voz parizar ♪
  11.      pasterizácija  -e ž (á) agr. pasteriziranje: pasterizacija mleka, sokov ♪
  12.      pasterizátor  -ja m (ȃ) agr. priprava za pasteriziranje: v mlekarni so namestili nov pasterizator ♪
  13.      pavperizácija  -e ž (á) knjiž., redko osiromašenje, obubožanje: pavperizacija kmečkega prebivalstva / pavperizacija dežele / pavperizacija besednega zaklada ♦ ekon. pavperizacija v kapitalizmu pojav, ko se vedno širšim plastem prebivalstva slabša materialna osnova za življenje ♪
  14.      podkrížati  -am dov. (ȋ) 1. narediti križec, križce namesto podpisa: podkrižati oporoko, pogodbo; ni se znal niti podkrižati 2. zastar. dati navzkriž, prekrižati: malomarno je podkrižal noge podkrížan -a -o: podkrižana pogodba ♪
  15.      pokrížati  -am dov. (ȋ) rel. z gibom roke ali predmeta narediti križ: pokrižala je otroka; pred jedjo se je pokrižal ♪
  16.      polarizácija  -e ž (á) glagolnik od polarizirati: polarizacija svetlobe; eliptična, krožna polarizacija / magnetna polarizacija; polarizacija galvanskih členov / zaustaviti polarizacijo sveta na bogate in revne; gospodarska, politična, vojaška polarizacija; publ. polarizacija sil v Evropi ♦ fiz. pojav, da ima svetloba po smeri določeno jakost električnega polja ♪
  17.      polarizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polarizacijo: polarizacijska prizma / polarizacijski proces v kapitalistični družbi ♦ fiz. polarizacijski mikroskop mikroskop, ki uporablja polarizirano svetlobo; polarizacijska ravnina ravnina, pravokotna na smer električnega polja ♪
  18.      polarizátor  -ja m (ȃ) teh. priprava, ki polarizira svetlobo ♪
  19.      polimerizácija  -e ž (á) kem. spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizacija in polikondenzacija ♪
  20.      popularizácija  -e ž (á) glagolnik od popularizirati: popularizacija poljudnoznanstvene literature; popularizacija športa med delavci / popularizacija sadjarstva ♪
  21.      popularizátor  -ja m (ȃ) kdor dela, da kaj postane splošno znano, priljubljeno, razširjeno: kulturni popularizator / navdušen popularizator revolucionarnih idej; popularizator slovenske kulture med zdomci ♪
  22.      popularizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na popularizatorje ali popularizacijo: založba ima tudi popularizatorske naloge / popularizatorski članek ♪
  23.      prekategorizácija  -e ž (á) uvrstitev iz ene kategorije v drugo: prekategorizacija ceste ♪
  24.      prekrižáriti  -im dov. (á ȃ) s križarjenjem prepotovati: parniki so prekrižarili morje, ocean / ekspr. že nekajkrat sta prekrižarila reko, da bi našla utopljenca // ekspr. prevoziti: z avtomobilom je prekrižaril celo mesto; prekrižariti pol sveta ♪
  25.      prekrížati  -am dov. (ȋ) 1. položiti kaj navzkriž: prekrižati roke na prsih; prekrižati noge visoko, v kolenih; prekrižati žice / ekspr. divje sta prekrižala meča spopadla se z mečema 2. nav. ekspr. narediti, da je kaj speljano, vodi, navadno pravokotno čez kaj drugega: dolino so prekrižali s cestami 3. navadno z dajalnikom priti, pojaviti se kje, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: velika ladja jim je prekrižala pot / redko prekrižala sta nekaj cest prečkala // ekspr. preprečiti, onemogočiti: ta človek mu je prekrižal vse načrte; slabo vreme jim je prekrižalo račune o izletu 4. nar. pokrižati: prekrižala ga je z blagoslovljeno vodo; pred jedjo se je prekrižal / od začudenja se je prekrižal ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; ekspr. pazi, da mi še kdaj ne prekrižaš poti da se še kdaj ne srečava, prideva skupaj prekrížan -a -o: načrt je bil s tem prekrižan; prekrižane niti, žice; sedeti s prekrižanimi nogami, rokami; okna, prekrižana z železjem okna z železnimi križi ∙ ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil ♪

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA