Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

riža (189-213)


  1.      bolečína  -e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine 2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine 3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže ♪
  2.      boléti  -ím nedov., bôlel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati bolečine: glava, zob me boli; ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti 2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli; v prsih me boli; pren. boli me, ker si takšen; boli ga, ko vidi mater jokati; zastar. v srce ga boli, da je sin tak ● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč ♪
  3.      bolézenski  -a -o [zǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust bolézensko prisl.: biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ ♪
  4.      bórba  -e ž (ọ̑) 1. oborožen spopad; boj: borba se vname; poseči v borbo; ta človek ni za borbo; on je že dolgo v borbi; herojska borba naših narodov; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba; pren. doživlja hude notranje borbe 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba; borba mnenj; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba; borba za avtonomijo, za socializem ◊ biol. borba za obstanek ♪
  5.      bórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec oboroženega spopada, vojak: to je bil star in izkušen borec; borec iz prve svetovne vojne / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev // udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borci gredo v napad; borec Cankarjeve brigade / borec iz enainštiridesetega leta udeleženec boja od leta 1941 2. kdor si zelo prizadeva za kaj: borec za mir; borec za pravico, za svobodo ♪
  6.      bóri  -a -o prid. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: toča je zelo prizadela bore kmete 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje ♪
  7.      boríti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete ● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države ♪
  8.      bórka 1 -e ž (ọ̑) 1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borka udarne divizije 2. ženska, ki si zelo prizadeva za kaj: borka za socializem, za mir ♪
  9.      bóžati  -am nedov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce ● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal božáje redko: božaje uspavati božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke ♪
  10.      brezkorístnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost brezkoristnega: brezkoristnost prizadevanja / občutki malodušja in brezkoristnosti ♪
  11.      brezobzíren  -rna -o prid. (ȋ) ki je brez obzirov: brezobziren človek; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede ♪
  12.      brezosében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno ♪
  13.      brezúpen  -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala ♪
  14.      brezuspéšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati ♪
  15.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
  16.      brídek  -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
  17.      bridkóst  -i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju ♪
  18.      brígati se  -am se nedov. (ȋ) pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj! ♪
  19.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela ♪
  20.      bŕskati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš ♪
  21.      brúmen  -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪
  22.      bŕž  prisl. (ȓ) 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje ♪
  23.      budítelj  -a m (ȋ) kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: mož je bil znan narodni buditelj in govornik ♪
  24.      budíteljski  -a -o prid. (ȋ) ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: čitalnice so imele buditeljski značaj ♪
  25.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja ♪

   64 89 114 139 164 189 214 239 264 289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA