Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rezultanta (1)
- rezultánta -e ž (ȃ) fiz. vektor, ki se dobi kot vsota dveh ali več vektorjev: določiti rezultanto; rezultanta hitrosti, sil; pren., knjiž. narodnost je rezultanta različnih komponent; cena je rezultanta povpraševanja in ponudbe ♪