Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rezljati (16)
- rezljáti -ám nedov. (á ȃ) z rezilom delati, oblikovati: rezljati različne figure, igrače; rezljati žlice; rezljal si je pipo rezlján -a -o: rezljani oltar; rezljana skrinja ♪
- izrezljáti -ám tudi zrezljáti -ám dov. (á ȃ) z rezilom narediti, izoblikovati: izrezljati igračo, kip; obraz ima tak, kot bi ga izrezljal iz lesa; izrezljati si piščal izrezlján tudi zrezlján -a -o: umetniško izrezljan oltar; izrezljana podoba; na skrinji so izrezljane rožice; bogato izrezljane stopnice ♪
- narezljáti -ám dov. (á ȃ) z rezljanjem narediti, izoblikovati: prodajala sta, kar sta čez zimo narezljala — cokle, kuhalnice, sklede // narediti majhne, goste zareze: narezljati papir za okras narezlján -a -o: bonboni so zaviti v rdeč narezljan papir; les je bil poslikan in narezljan ♪
- razrezljáti -ám dov. (á ȃ) z rezljanjem poškodovati, uničiti: učenci so razrezljali šolske klopi razrezlján -a -o: razrezljana miza ♪
- vrezljáti -ám dov. (á ȃ) z rezljanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vrezljati okraske v leseno skrinjo vrezlján -a -o: vrezljana figura ♪
- zrezljati ipd. gl. izrezljati ipd. ♪
- lípa -e ž (í) 1. košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti: lipa cvete; sedeti pod lipo; stara lipa; lipa sredi vasi / pog. rezljati konjičke iz mehke lipe lipovega lesa // pog. lipovo cvetje: nabirati lipo 2. v zvezi sobna lipa lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi ♪
- lípov -a -o prid. (í) nanašajoč se na lipo: kipec iz lipovega lesa; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko ∙ drži se kot lipov bog je neroden, molčeč ♪
- lipovína in lípovina -e ž (í; í) lipov les: rezljati igračo iz lipovine; mehka lipovina // lipovo cvetje ♪
- nožìč tudi nôžič -íča m (ȉ í; ó í) manjšalnica od nož: rezljati z nožičem / žepni nožič; nožič za papir ♪
- piščál -i [au̯] ž (ȃ) 1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali // temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive 2. muz. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali 3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica ♪
- piščálka -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
- rezbáriti -im nedov. (á ȃ) z rezilom izdelovati, oblikovati okrasne predmete, figure, zlasti iz lesa: že v mladosti je rad rezbaril in kiparil / rezbariti pipo rezljati ♪
- rezljáča -e ž (á) les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače ♪
- rezljánje -a s (ȃ) glagolnik od rezljati: rezljanje okraskov / žagica za rezljanje ♪
- umételen tudi umetélen -lna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) 1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto: umetelne rezbarije, vezenine / umetelna oblika pesnitve; zgradba stavka je umetelna 2. ustvarjalno, oblikovalno spreten, sposoben: umetelen steklar; ta urar je zelo umetelen / človek umetelnih rok 3. zastar. izveden, izkušen: ženska je umetelna, ozdravila ga bo 4. zastar. umeten, nenaraven: narediti umetelni ogenj / umetelno oko umételno tudi umetélno prisl.: umetelno izrezljati, okrasiti; umetelno izveden ♪