Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

reverenca (1)

1.      reverénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. spoštovanje, čaščenje: sprejeti koga z reverenco; klanjati se v znak reverence // v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju poklon z upogibom kolena: narediti reverenco pred kraljico ♪