Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
revše (7)
- revšè -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok: revše ima komaj tri mesece; revše je že zgodaj ostalo brez staršev / kot nagovor ti ubogo revše 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: kaj nam pa more tako revše; to revše si nič ne upa // nepomemben človek: takole revše se ne more primerjati z nami ♪
- krevsè -éta m (ȅ ẹ́) slabš. človek, ki počasi, težko hodi: zdaj jim je dober vsak krevse in švedre ♪
- krevsè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. človek, ki počasi, težko hodi: tako krevse ti ne more dosti pomagati ♪
- ječàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki (rad) ječi: ječav bolnik; ekspr. odrinil je ječavo leso 2. nar. gorenjsko, ekspr. tožeč, tarnajoč: kaj bi takole ječavo revše ♪
- révče -ta s (ẹ̄) knjiž. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok; revše: revče se je vsem zasmililo; zibala je malo revče in mu pela ♪
- révišče -a s (ẹ̑) star. revše: revišče se je komaj skobacalo s stola / kot nagovor s čim boš pa plačalo, revišče ♪
- sráčiti se -im se nedov. (á ȃ) nar. 1. postavljati se, bahati se: revše se nekaj srači; ženske so se sračile 2. dreti se: šoja se srači v bukovju / otrok se že ves dan srači ♪